V italijanski Padovi so nedavno neko bolnico pred operacijo kožnega raka hipnotizirali in jo nato operirali, namesto da bi ji dali klasično anestezijo. Lokalni mediji so to razglasili za prelomni primer v zdravstvu. Da so pacientko hipnotizirali, je trajalo približno deset minut, operacija pa je nato trajala dvajset minut. Zdravnik Enrico Ferro je povedal, da bolnica po operaciji ni poročala o bolečinah med hipnozo ter da so jo lahko nemudoma odpustili iz oskrbe.
V Sloveniji tak primer ni mogoč, saj si medicinska hipnoza pri nas le počasi utira pot – četudi so že leta 1979 pri Slovenskem zdravniškem društvu ustanovili Sekcijo za klinično in eksperimentalno hipnozo, leta 2007 pa Društvo za medicinsko hipnozo Slovenije.
Medicinska hipnoza še ni priznana veja medicine: »Pri Društvu za medicinsko hipnozo smo nedavno na zdravstveni svet vložili prošnjo, da tako kot v drugih evropskih državah priznajo hipnozo kot terapevtsko metodo,« je povedal prof. dr. Marjan Pajntar, pionir medicinske hipnoze pri nas. Kakega hudega nasprotovanja hipnozi v medicini ni, a tudi ne posebnega zanimanja za njeno uporabo, ugotavlja. Meni, da so k nekoliko slabšemu prizvoku hipnoze doprinesli tudi laiki, ki so v preteklih letih to metodo povzeli, saj so začutili možnost, da bi na tem področju zaslužili. Pri Društvu za medicinsko hipnozo si prizadevajo, da o hipnoterapiji izobražujejo zdravnike, psihologe ter nekatere druge zdravstvene delavce, ki delajo pod okriljem zdravnika. »Premalo je, da znaš samo hipnozo. To je, kot da imaš v roki skalpel, a treba je znati tudi operirati možgane ali kurja očesa,« pojasnjuje Pajntar, zakaj mora medicinsko hipnozo izvajati medicinski kader.
Društvo ima približno 50 članov, a le redki med njimi hipnozo uporabljajo pri svojem delu, še posebno v javnem zdravstvu, ugotavlja Janez Tomaž Krmelj, terapevt medicinske hipnoze in donedavna tajnik društva. »Za medicinsko hipnozo se potrebuje nekaj časa, pri napetih standardih za obravnavo bolnikov pa si zdravniki tega ne morejo privoščiti.« Zdravstvena zavarovalnica storitev hipnoze ne krije, kar pomeni, da so za paciente samoplačniške. Prav tako pri nas ni šol, ki bi skrbele za strokovnost izšolanih terapevtov. Manjša uporaba medicinske hipnoze je tudi posledica zadržkov pri ljudeh, ugotavlja Krmelj: »Ljudje imajo še vedno odpor do tega, da bi morali zapreti oči, bojijo se, da jim bo nekdo pral možgane.«
Medicinska hipnoza ima sicer velik potencial, je prepričan Pajntar: predvsem v psihoterapiji in obvladovanju bolečine. Ta veja hipnoze pri nas sploh še ni zaživela, čeprav se je zadnjega tečaja društva udeležilo nekaj anesteziologov. »Samo v eni bolnišnici v belgijskem Liegu so opravili v zadnjih letih 7500 različnih kirurških posegov v hipnozi. Protibolečinska hipnoza je še posebno uporabna pri manjših posegih ali tam, kjer je treba dajati anestezijo večkrat, na primer pri previjanju opečencev,« pojasnjuje.
Poseg v nezavedno
Pregled spletnih strani pokaže, da medicinsko hipnozo pri nas ponuja manj kot deset ponudnikov, večinoma v sklopu psihoterapije. Janez Tomaž Krmelj se z medicinsko hipnozo v okviru zasebne ambulante, kjer delata z ženo psihiatrinjo – sam namreč nima medicinske ali psihoterapevtske izobrazbe – ukvarja že deset let. Odpravljajo predvsem nevrotske in psihosomatske motnje. »Psihosomatske motne imajo v ozadju cel spekter vzrokov, nastale so lahko zaradi zlorabe, osebnih prepričanj, stisk... Nezavedni del naše psihe je oblikoval tak odziv zato, da smo preživeli. Sprememba tega odziva posega v samo globino naših vrednot, prepričanj... V hipnozi je dostop do teh globin lažji, lažje se jih predeluje, da dovoljenje za spremembo. V hipnozi namreč posegamo tako v čustveni kot kognitivni del razmišljanja, medtem ko psihoterapevtski pogovor posega predvsem v kognitivni del,« pojasnjuje Krmelj.
Njegov pacient je 19-letni mladenič, ki trpi za obsesivno-kompulzivno motnjo v obliki obsesivnih misli. Na terapijo hodi že tri leta. »Pride obsesivna misel, ki je ne morem kar odmisliti kot drugi ljudje, ampak se 'zacikla' in potem razmišljam samo o tem. To je zelo naporno in zelo moti normalno življenje in delovanje,« je povedal. Na terapiji se s terapevtom najprej pogovarja, zadnjih 20 do 40 minut pa ga hipnotizira. Včasih je hipnoza plitva in jo občuti kot globoko sproščenost, včasih pa globoka, kar občuti, kot bi spal. V takem stanju terapevtovih sugestij ne sliši. Opaža velik napredek v izboljšanju težav: obsesivne misli so redkejše ali jih sploh ni več, če pa se pojavijo, jih s pomočjo tehnik, ki se jih je naučil na terapiji, in sporočil iz podzavesti laže obvlada. »Ne vem, kaj bi se z mano dogajalo brez te pomoči,« je povedal. Svojo motnjo je v preteklosti poskušal obvladati tudi s pomočjo psihiatrinje, a meni, da je napredek pri terapiji s hipnozo večji kot pri standardnem pristopu.
Na terapijo s hipnozo že dve leti prihaja tudi 29-letna ženska, kot pravi, zaradi osebnostne rasti. Imela je težavo, da je neprestano odlašala stvari, ki bi jih morala storiti. Po dveh letih terapije so se stvari izboljšale in je, na primer, končala študij. Preden je začela s terapijo, je imela pomisleke: »Strah me je bilo, da se bom spremenila, da tega ne bom mogla nadzorovati. A se človek s hipnozo ne spremeni, le težave, ki jih imaš, se zmanjšajo. Če ima kdo na primer velik strah pred javnim nastopanjem, verjetno ne bo postal javni govorec, bo pa javne nastope laže speljal.« Spremembe bi lahko dosegla tudi z običajno psihoterapevtko pomočjo, a je hipnoza bližnjica, verjame.
Za razliko od fanta ima sama hipnozo aktivne budnosti in jo izvaja na kolesu, z odprtimi očmi. Pod hipnozo občuti zamaknjenost, a je ves čas v zavednem stanju in se lahko odziva tudi s svojo voljo.
Aktivna budna hipnoza
Hipnotični pristop v psihoterapiji je lahko klasični pristop s sproščanjem, oseba zapre oči in videti je, kot bi zaspala. Vendar ne spi, ampak je v hipnotičnem transu, stanju zavesti, za katerega je značilna povečana pozornost in večja dojemljivost za sugestije, ki jih daje terapevt. Danes uporabljajo tudi budne transe, pri katerih ima oseba odprte oči, pojasnjuje Krmelj. Budne transe lahko izzovejo z osredotočanjem, na primer z gledanjem v hipnodisk, vrtečo spiralo, lahko pa tudi s povečano telesno aktivnostjo, na primer z vožnjo kolesa. Športnikom, na primer, je to stanje znano kot »tekaški trans«. Aktivni budni trans s kolesom uporabijo za aktivacijo notranjih potencialov, soočenje s strahovi in življenjskimi izzivi.
Porod po hipnozi
Zanimiva uporaba medicinske hipnoze je zmanjševanje bolečin pri porodu. To je Marjan Pajntar začel pri nas že leta 1962. Po začetnih uspehih je zanimanje pri nosečnicah in zdravstvenem kadru zelo poraslo in organizirali so tečaje hipnoze za ginekologe in porodničarje. Tako je leta 1972 v kranjski porodnišnici kar petina porodnic rodila v hipnozi, navaja Pajntar.
Danes je stanje precej drugačno. Hipnozo za prijetnejše doživljanje nosečnosti, zmanjšanje strahu pred porodom in porodne bolečine ponujajo v okviru zasebne specialistične ambulante za bolezni ščitnice v Celju. A je interes pri ženskah zelo majhen, četudi je več kot leto dni predstavljal prednosti tovrstne priprave pred porodom na šoli za starše in četudi jo je bil pripravljen izvajati brezplačno, je povedal Bojan Pustovrh, specialist interne medicine.
»Strah pred hipnozo, ker ljudje zamenjujejo medicinsko hipnozo z odrsko hipnozo,« pojasni vzrok. Pred porodom potrebuje ženska vsaj tri srečanja s terapevtom, da se navadi na hipnozo, prisoten je tudi partner, saj je on tisti, ki ji pred porodom izreče besedo, s katero jo spravi v trans. Medicinsko osebje v porodnišnici Pustovrh opozori, da je ženska pripravljena na porod s hipnozo in bo za kako sekundo ali dve upočasnjena pri svojem odzivanju. Ženska sicer med porodom normalno sodeluje s babico ali zdravnikom in partnerjem. S hipnozo se skrajša faza odpiranja materničnega vratu in se zmanjšajo bolečine. »Bolečina se ne blokira popolnoma, a je veliko bolj obvladljiva,« pove Pustovrh. Za porod je pripravljal tudi svojo hčer in bila je navdušena, prav tako njena ginekologinja.
Prav hči je bila tista, zaradi katere se je začel ukvarjati z medicinsko hipnozo. »Do pred tremi leti o hipnozi nisem razmišljal, a sem hčeri obljubil, da bom pri njenem drugem porodu naredil vse, da bo znosno rodila. Intenzivno sem se začel izobraževati in ugotovil, da je hipnoza zelo uporabna. Sedaj tudi samemu sebi in družinskim članom s hipnozo izboljšujem kakovost življenja,« je povedal. V njegovi ambulanti ljudje pomoč s hipnozo sicer pogosteje poiščejo zaradi treme pred izpiti, strahu pred letenjem, težav z bolečinami, izrazitih poslabšanj zdravstvenih stanj in drugih težav.
