Prvi favorit je Nemec Bach, nekaj malega možnosti za zmago naj bi imel še Portoričan Carrion, medtem ko naj bi bili ostali stranski igralci. V Bachovem imenu je (menda zelo uspešno) lobiral kuvajtski politik, šejk Ahmad Al Fahad Al Sabah, predsednik azijskega olimpijskega komiteja, nekdaj pa tudi kuvajtski nogometni selektor in podpredsednik mednarodne rokometne zveze. Al Sabah je priznal, da je že kmalu po Roggejevem ustoličenju začel pripravljati teren za Bacha. Pridobil naj bi veliko glasov iz arabskega sveta in Azije, Bach naj bi imel veliko podporo tudi v Evropi. Če bo izvoljen, se bodo verjetno pojavila namigovanja, da je marioneta v rokah bogatega šejka. Medtem lahko njegov glavni tekmec računa predvsem na glasove vseh Amerik. Bankir iz Portorika je vpliven na finančnem trgu v ZDA. Je član finančne komisije pri MOK, na predstavitvi svoje kandidature je požel precej odobravanja, a naj ne bi imel veliko možnosti v boju proti velikemu favoritu.
Kdor koli že bo deveti predsednik MOK (seveda je možno tudi presenečenje z zmago kakšnega od preostalih kandidatov, nekaj možnosti naj bi imel predvsem Ng), bo pred njim nekaj pomembnih nalog. V bližnji prihodnosti bi najbolj odmevno utegnilo biti stališče, ki ga bo zavzel v odnosu do absurdnega ruskega protigejevskega zakona. Ta meče ogromno črno liso na zimske igre, ki bodo februarja v Sočiju. Ob tem primeru bo jasno, ali bo novemu predsedniku bolj pomembno sedenje v fotelju, obdanem z milijardami dolarjev, ali se bo odločno zavzel proti kršenju človekovih pravic. Nekoč so zaradi olimpijskih iger prekinjali vojne. Zloglasni ruski zakon zveni kot vojna napoved skupini ljudi. Če bo imel novi predsednik visoka moralna načela, se bo boril proti tej norosti in sprejel kakšen drastičen ukrep. A v to, žal, ne gre verjeti.
