Slovenijo v Bruslju čakajo 3,3 milijarde evrov, ki jih bo lahko »črpala« od prihodnjega leta do leta 2020. Vendar, pravijo naši sogovorniki, je ta finančna perspektiva ogrožena, dokler država ne bo pripravila strategij in dokumentov, ki bodo črpanje omogočili. Pripraviti bi jih morala do konca decembra, a priprave močno zamujajo.
Stereotipi, a pomembni
»Ne zdaj, s pripravami bi morali hiteti že pred pol leta,« je avgustovsko in septembrsko naglico, s katero je bil pripravljen eden od dokumentov – Strategija pametne specializacije – komentiral profesor Mojmir Mrak z ljubljanske ekonomske fakultete. Ministrstvo za gospodarstvo je strategijo objavilo sredi poletja, javna razprava o njej pa se je končala v soboto. Strategija pametne specializacije predvideva, da bi se država osredotočila zgolj na nekaj prioritetnih področij, kjer bi se intenzivneje povezali znanstveno raziskovanje in podjetniške iniciative. Med prioritetnimi področji, ki so že doslej perspektivna in bi jih bilo treba posebej podpreti, naj bi tako bile (med drugimi) biotehnologija, mikroelektronika, nanotehnologija ter informacijska tehnologija.
Naši sogovorniki iz znanstvenih vrst pa so nas ob tem opozorili, da je bila strategija v javni razpravi zgolj mesec dni, in še to sredi poletja, zato menijo, da bi se razprava morala podaljšati v september. Vendar bi po drugi strani to še za en mesec skrajšalo čas, v katerem morajo biti priprave na črpanje milijardnih sredstev zaključene. Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo so nam povedali, da je javna razprava res zaključena, da pa se bodo s tistimi, ki so avgusta vendarle podali pripombe, do konca septembra še usklajevali »na individualni ravni«.
Strategija pametne specializacije je zgolj eden od štirih dokumentov, ki jih zahteva Bruselj. Preostali trije so Strategija razvoja Slovenije 2014–2020 ter Partnerski sporazum in Operativni program. Gre za od nekaj deset do več kot sto strani obsegajoče dokumente, ki jih bo sprejela vlada in ki prihodnost Slovenije slikajo v rožnatih barvah. Ključni pojmi v njih so »razvoj gospodarstva«, »zviševanje zaposlenosti«, »zmanjševanje revščine«, »izobraževanje«, »sodelovanje«, »povezovanje«.
Četudi gre za pisanje, ki v veliki meri zveni stereotipno in mestoma tudi kot floskula, hitenje nekaj mesecev pred zaključnim rokom ni koristno. Mojmir Mrak pravi, da so bile priprave na prejšnje finančno obdobje, od leta 2007 do 2013, mnogo hitrejše in da je bila tedaj Slovenija med prvimi državami, ki so se z evropsko komisijo dogovorile za črpanje sredstev. Tokrat bi se lahko zgodilo, da bi bila med zadnjimi. »Kasneje kot se postavite v vrsto, kasneje bodo sredstva dostopna,« pravi Mrak. »Komisija se bo v začetku leta 2014 začela nenadoma ukvarjati s petnajstimi do sedemnajstimi državami.« Profesor ekonomije Peter Stanovnik, ki deluje kot zunanji ocenjevalec strategije pametne specializacije, nas je ob tem opozoril, da so nekatere države zdaj Slovenijo že prehitele.
Romska prijava nagrajena
V finančnem obdobju, ki se izteka, je imela Slovenija sicer dostop do 4,1 milijarde evrov sredstev; od tega se prijaviteljem letos mudi s črpanjem še preostalih 900 milijonov, ki bodo sicer ostala neporabljeni.
Med večdeset evropskimi projekti iz preteklega obdobja – obnovami infrastrukture, gradnjo domov za starejše, financiranjem manjših družbeno-odgovornih podjetij – so bile pri črpanju evropskih sredstev uspešne denimo kranjskogorske žičnice, ki so s 4,3 milijoni zgradile štirisedežnico Kekec, pa tudi Zveza Romov Slovenije, ki je tri leta izobraževala romske otroke. »Ko smo se prijavljali na razpis, se nam marsikatera institucija, ki smo jo povabili k sodelovanju, ni hotela pridružiti, saj jih je skrbelo, da Romi česa takšnega ne bomo zmogli,« se je pohvalil predsednik zveze Romov Jožek Horvat - Muc. »Na koncu smo zahtevno prijavo izpeljali povsem sami in zanjo prejeli celo nagrado RegioStars Awards 2010, ki jo podeljuje evropska komisija. Naš projekt je bil ocenjen kot drugi najboljši v vsej Uniji.«
