Na Finskem, kjer je življenjski standard zelo visok, se podobno kot v Franciji borijo za ohranitev izjemno nizkih obresti za javni dolg. Finska vlada si želi obdržati najvišje ocene bonitetnih hiš, zato je vlada sprejela program krčenja socialne države. Med drugim se bo zvišala povprečna starost upokojevanja z 60,9 na 62,4 leta starosti, zmanjšale se bodo podpore za študente, skrajšal pa se bo tudi porodniški dopust.
Finska je veljala za državo, ki se je uspešno ubranila kriznega vala zaradi močnih javnih financ. Toda evropska recesija je po poročanju Reutersa okrnila izvoz in povzročila upad v panogah, zaradi česar je nastal proračunski primanjkljaj. Letošnji BDP najbolj redko poseljene članice EU naj bi se tako skrčil za pol odstotka. Ekonomisti opozarjajo, da bi takšen trend skupaj z naraščajočimi stroški za vse starejšo populacijo lahko dobro načel javne finance Finske.
Novi pritiski na Grčijo za prodajo državne lastnine
Največji evropski bolnik krize Grčija kljub občutnemu padcu življenjskega standarda morda še ni dosegla dna. Kljub vsej pomoči iz tujine in neoliberalnim reformam je javni dolg še vedno velikanski in se celo veča. Verjetno ga bo treba spet delno odpisati. Obenem tuji upniki in trojka (MDS, ECB in evropska komisija) zdaj pritiskajo na Grčijo, naj dovoli ustanovitev skupne agencije za vsa grška javna podjetja, ki bi jo vodili tujci, tako da bi izvedli njihovo prodajo, s čimer bi se zmanjšal javni dolg.
Zdi se, da se tudi na Portugalskem, kjer so ljudje tudi precej bolj revni kot pred petimi leti, razmere samo še poslabšujejo. Portugalsko ustavno sodišče je v četrtek razveljavilo zakon, po katerem bi bilo mogoče lažje odpuščati uslužbence v javnem sektorju. S tem je padel v vodo načrt vlade, da bi ob varčevalnih ukrepih, ki so jih sprejeli predvsem zaradi velike finančne pomoči iz tujine, število zaposlenih v javnem sektorju zmanjšala za 30.000. Zaradi te odločitve ustavnega sodišča so obresti javnega dolga poskočile s 5,4 na 6,8 odstotka.
Bruselj pritiska tudi na Italijo, ki je ukinila davek na nepremičnine. Zahteva, naj nadomesti ta izpad proračunskih prihodkov in izpolni svoje finančne obveznosti. Komisar za gospodarske in finančne zadeve Olli Rehn je dejal, da od Rima pričakujejo »obsežne ukrepe« za zagotovitev bolj zdravih javnih financ, potem ko je vlada ukinila nepriljubljeni davek, kar je ves čas zahtevala Berlusconijeva stranka.
Hollande, politik majhnih korakov
Francoski predsednik François Hollande pa je vnovič pokazal, da je politik majhnih korakov. Nova pokojninska reforma je namreč minimalna in neambiciozna, poleg tega temelji na pogajanjih s socialnimi partnerji, čeprav bo vsaj deloma pokrila vse večjo luknjo v pokojninski blagajni zasebnega sektorja, česar ni uspelo Sarkozyjevi pokojninski reformi iz leta 2010.
Hollandova vlada namerava enakomerno in minimalno dodatno obremeniti delodajalce, delojemalce in upokojence. Do leta 2017 se bo tako za 0,3 odstotke za vse povečala prispevna stopnja, pokojnine pa se ne bodo več usklajevale z inflacijo. Poleg tega se bo do leta 2035 podaljšala delovna doba z 41,5 na 43 let.
Francija zaradi razmeroma visoke natalitete, ki je ob Irski najvišja v EU, naj ne bi potrebovala podaljšanja delovne dobe do 65. leta. A najbrž bo kot prejšnje tudi ta pokojninska reforma le začasna in delna. Tako ni rešila problema vse večje luknje v pokojninski blagajni javnega sektorja. Poleg tega omenjene rešitve za blagajno zasebnega sektorja temeljijo na predpostavki, da bo imela Francija v naslednjih letih gospodarsko rast in da se bo zato število zaposlenih povečalo, kar bi prineslo več denarja v pokojninsko blagajno. Vendar za zdaj še vedno ni konec naraščanja brezposelnosti, ki je tako kot v Sloveniji v povprečju EU. Nekaj optimizma je nedavno vlil podatek, da je bila v drugi četrtini leta gospodarska rast 0,5-odstotna.
Dobra novica je tudi ponedeljkova izjava ministra za proračun Bernarda Cazeneuva, da so v zadnjih dveh mesecih prejeli kar 1100 prošenj bogatih Francozov, ki so doslej svoje premoženje pred davčnimi oblastmi skrivali v tujini, naj jim v skladu z novim junijskim zakonom omogočijo poravnavo. Ni jasno, za kakšne vsote gre, a v državni proračun bo prišlo nekaj novega denarja.
Francoska vlada bo poskušala proračunski primanjkljaj, ki je še vedno višji od 3 odstotkov, zmanjšati tudi z nižjimi stroški za diplomacijo. Med drugim Francija več ne bo imela veleposlaništev na Jamajki, v Nepalu, Malaviju, Gambiji in Sierri Leone. Trenutno je po svetu 163 francoskih veleposlaništev, več jih imata samo Kitajska in ZDA. Za Bosno bo udarec zaprtje francoskih kulturnih centrov v Banjaluki, Mostarju in Tuzli.
