Žvižgač Edward Snowden ni spravil v zadrego zgolj administracije ameriškega predsednika Baracka Obame, temveč so zaradi njih zardeli tudi pri velikih spletnih podjetjih. Slednja že tako ali tako s svojimi pogoji uporabe nikdar niso slovela po največji skrbi za varnost osebnih podatkov svojih uporabnikov, hkrati pa je njihov komercialni uspeh v veliki meri odvisen od odkritega deljenja želja, okusa in interesov, ki so nato prevedeni v izbir ciljnih oglasov. Med glavnimi razlogi za sram podjetij kot so Google, Facebook, Microsoft, Yahoo! in Twitter je tudi odprto pismo, ki so ga 18. aprila letos naslovili na britansko notranjo ministrico Thereso May. V pismu so se odločno postavili na stran svojih uporabnikov in zavrnili prostovoljno sodelovanje z britansko vlado pri oblikovanju baze podatkov, ki bi zbirala celoten nabor elektronske pošte vseh uporabnikov v Veliki Britaniji zadnjih 12 mesecev.
Ko so 30. maja pri Guardianu objavili pismo, je načelnost podjetij šokirala velik del cinične javnosti in jasno je bilo, da tudi največji preprodajalci osebnih podatkov znajo potegniti črto. Poteza je bila odlična v P.R. smislu in bi nemara dvignila kredibilnost omenjenih podjetij, če se medtem v Hong Kongu že deset dni ne bi kuhala nova zgodba, zaradi katere so vse izjave velike peterice postale povsem irelevantne.
V luči tega pisma je treba brati tudi včeraj objavljene Facebookove podatke o transparentnosti deljenja podatkov z državnimi oblastmi. Podobno sta pred časom storila tudi Google in Twitter. Objavljeni podatki razkrivajo, da je največji prosilec za podatke spletnih uporabnikov ZDA. Slednje so od Facebooka prosile za podatke od 20 do 21 tisoč uporabnikov, Facebook pa je njihovi zahtevi vsaj deloma ugodil v 68 odstotkih. Podobna prevlada ZDA velja tudi pri Googlu in Twitterju. Med 74 državam, ki so od Facebooka skupno zahtevale za podatke 38 tisoč uporabnikov v prvi polovici leta, je bila tudi Slovenija. Naše oblasti so želele podatke osmih uporabnikov, podjetje pa je posredovalo podatke o štirih. Sicer je zahtevam na globalni ravni ugodilo v 80 odstotkih.
Pričujoči podatki so najbolj škodljivi za ugled ZDA, ki vse bolj pridobiva sloves najbolj zvedave države na svetu, medtem ko uporabnike lahko pomirjajo, saj 38 tisoč v primerjavi z 1,11 milijarde aktivnih uporabnikov predstavlja zanemarljivo številko. A za pravo sporočilo poročila o transparentnosti ga je treba brati z druge strani. Če kaj, nas mora majhno število transparentno deljenih podatkov razburjati, saj sedaj vemo, kako majhno je v resnici število uporabnikov, ki so bili tarča državnih pregledov na povsem transparenten in legalen način, medtem ko se število netransparentnih lahko giblje ...
