Leto dni po balonarski nesreči na Ljubljanskem barju, ki je terjala šest življenj, so baloni ponudnikov komercialnih poletov, razen treh, še vedno prizemljeni. Gregor Koprivc iz balonarskega kluba Ekopool je nad birokracijo in vsemi stroški, ki jim jih je po tragičnem dogodku nakopala država, čeprav so se tudi pred tem držali vseh pravil, ogorčen. Vsa ta panika bo imela smisel, le če bodo pristojni konsistentni, temeljiti in če bo nadzor deloval, je opozoril.
»Leto dni že ne letimo, kar se seveda pozna tudi po finančni plati, čeprav naš klub nikoli ni živel samo od komercialnih poletov. Kljub temu da so baloni na tleh, smo imeli v tem času ogromne izgube zaradi obratovalnih stroškov in stroškov vzdrževanja.« Po njegovih ocenah imajo po nesreči za več tisoč evrov višje stroške kot prej. »In to samo zaradi birokracije. Če smo bili prej zavarovani na podlagi športne licence, kar je stalo približno 800 evrov, moramo zdaj zavarovalne pogodbe sklepati na podlagi licence za komercialne prevoze, cena pa se vrti okoli 1800 evrov. Čeprav vse ostaja enako kot prej, vse delamo enako. Poleg tega plačujemo letalski zvezi dodatnih 400 evrov na leto za program vzdrževanja balonov, agenciji za letalstvo dvesto evrov za vodenje komercialnih licenc in tako naprej.« Stroški so se torej dvignili, prihodkov iz tega naslova pa ni. »Kako bo v prihodnje, ne vem. Kaže sicer, da interes ljudi še obstaja in da vse ni izgubljeno, a gotovo ne bo več tako, kot je bilo pred letom dni. Žal,« pravi Koprivc. Slovenci smo bili po številu pilotov v samem evropskem vrhu. »Zdaj je slišati, da naj bi dovoljenje za komercialne lete dobilo samo pet operaterjev, čeprav nas je bilo pred tem več kot dvajset.« Ključno vprašanje sicer ostaja nadzor. »Ko sem na agenciji za letalstvo vprašal, ali bo inšpektor prišel v nedeljo ob 6. uri zjutraj v Celje, če ga bom poklical in prijavil polet na črno, so samo skomignili. Če bodo operatorji brez dovoljenj kljub temu leteli brez sankcij, nismo naredili nič.«
Ker ni podpisal, dovoljenje veljavno
»Moje osebno mnenje je, da vsak korak v mozaiku varnosti pelje k izboljšanju varnosti,« je medtem na včerajšnji novinarski konferenci Roman Rovanšek, vodja službe za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov na ministrstvu za infrastrukturo in prostor, odgovoril na vprašanje, ali bi bilo lahko kako drugače, če bi že takrat zahtevali posebna dovoljenja od vseh balonarskih prevoznikov. »Zlato pravilo v letalstvu je: če nimaš preventive, imaš nesreče!« je dodal in tako pojasnil poslanstvo njegove službe, ki je izvedla tehnično preiskavo in v osnutku končnega poročila sklenila, da je preliminarni vzrok za največjo balonarsko nesrečo pri nas – splet okoliščin.
Balon je bil tehnično brezhiben, kot so ugotovili, pa je imel pilot (in direktor operatorja, podjetja Balonarski center) Miro Kolenc veljavno dovoljenje pilota toplozračnega balona, saj odločbe o prepovedi in napotitvi na zdravniški pregled ni prejel in ni podpisal. »Dejstvo pa je, da se je pilot za ta let odločil sam. Ker pa ni imel dovoljenja za opravljanje komercialnih dejavnosti, tovrstnega leta ne bi smel opraviti,« je še povzel Rovanšek in dodal, da je eden od temeljnih zadev za varno izvedbo leta preučitev meteoroloških pogojev. Na Brniku je dežurni diagnostik, ki ga lahko piloti pokličejo, prav tako so na Arsu vedno dostopni vsi podatki. Nevihtni oblaki so bili tistega jutra dobro vidni, a odločitev je bila sprejeta in potem se je balon znašel v vetru, ki je prišel zelo hitro in dosegel hitrost okoli 57 kilometrov na uro, smer se je spremenila, balon največjega tipa pa je bilo vedno težje obvladati, pilotu ni uspelo zapreti jeklenk in zato je ob trku v drevo zagorelo. A kot je poudaril Rovanšek, namen tehnične preiskave ni ugotavljanje odgovornosti, ampak odkrivanje napak v sistemu, da se takšne nesreče ne bodo več dogajale.
Zavarovalnice meljejo (pre)počasi
Nesreče se seveda zelo živo spominjajo tudi udeleženci. Štirinajst jih je bilo poškodovanih huje, dvanajst lažje. Marjan Buh spada med prve. Košara, ki ga je oplazila, mu je hudo poškodovala zgornji del hrbtenice in prsni koš, zaradi česar je utrpel tudi poškodbe notranjih organov. Po vsem tem času je nekoliko bolje, povsem zdrav pa ne bo nikoli več. »Tega ne more plačati nobena zavarovalnica,« pove, a hitro doda, da bi mu odškodnina prišla še kako prav, da bi poravnal stroške zdravljenja in rehabilitacije. Za zdaj je samo od svoje zavarovalnice prejel znesek za čas, ki ga je preživel v bolnišnici, na tistega za težjo poškodbo še vedno čaka, čeprav se je zdravljenje že končalo.
Balon, s katerim so se ponesrečili, je bil medtem zavarovan pri Zavarovalnici Triglav, a tudi od tam še ni prejel ničesar. »Ponudili so mi tako imenovani nesporni delež, kar pomeni, da bi dobil nekaj tisočakov, čeprav naj bi bili vsi v nesreči načeloma upravičeni do 270.000 evrov. Na dvesto tisočakov nikoli nisem računal, a to, kar so mi ponudili, je tudi po mnenju pravnice nesramno malo.« Zato se bo pritožil.
V Zavarovalnici Triglav pojasnjujejo, da se odškodninski zahtevki presojajo v skladu z veljavnim odškodninskim pravom, sodno prakso in vsemi okoliščinami primera. Škoda po omenjeni nesreči, dodajajo, še ni v celoti ocenjena, saj vsi še niso vložili vseh odškodninskih zahtevkov, od tistih pa, ki so bili vloženi, naj bi jih doslej v celoti ali delno izplačali več kot pol. Za kakšne zneske gre, nam ni uspelo izvedeti.
Prav tako nismo ugotovili, ali je kdo že vložil tožbo zoper Kolenca, ki je tisto jutro tudi pilotiral balon. Po neuradnih podatkih je bila sicer zoper Kolenca, ki ga včeraj nismo mogli priklicati, zaradi povzročitve splošne nevarnosti pred kratkim podana ovadba.
