Sredi julija se je končala obnova brvi čez Gruberjev prekop, s čimer je ta dobila ne le novo podobo, ampak tudi – dvigalo. Marsikdo se ob tem sprašuje, ali je bila poteza investitorja, torej Mestne občine Ljubljana, smiselna, glede na to, da po novem sicer invalidom prijazna brv vodi na Hradeckega cesto, ki je težavna že za pešce in kolesarje, kaj šele za gibalno ovirane.
Na razpisu je bila za obnovo izbrana družba Saning International, ki je prvotno dela ocenila na dober milijon evrov, vendar je ljubljanska občina nato izpogajala nekoliko popusta, s čimer se je končna cena ustavila pri 930 tisočakih. Obnova brez dvigala bi vsoto nekoliko zmanjšala, vendar pa ne bi bila v skladu s pravilnikom o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb, ki zelo podrobno opredeljuje kriterije invalidom prijazne gradnje.
Projektant Jurij Kobe iz biroja Atelier arhitekti je medtem na vprašanje, zakaj so se odločili za dvigalo, odgovoril le, da je bilo to vključeno »v okviru splošnega prizadevanja, da vse poti v mestu in tudi širše postanejo prijazne vsem uporabnikom prostora«.
Predsednik Zveze paraplegikov Slovenije Dane Kastelic rešitev pozdravlja, vendar pa tudi on opozarja, da bi se morali tovrstnih obnov lotevati bolj celovito. »Zdaj so sicer res prenovili brv, vendar pa, kot pravijo na občini, Hradeckega ceste v kratkem ne nameravajo rekonstruirati. Tako se zdaj odlično pelješ čez reko, vendar pa na drugi strani prideš v razsulo.« Pohvalno pa je, dodaja, da dvigalo deluje na tako imenovane euro ključavnice, kar pomeni, da ga lahko uporabljajo samo invalidi, zaradi česar je pričakovati tudi manj okvar.
Kastelicu se sicer zdi Ljubljana invalidom prijazno mesto. »Če pred dvajsetimi leti nisi mogel samostojno premagati niti petsto metrov, se zdaj lahko brez večjih težav premikaš naokrog. Priznati je treba, da ima mestna občina precej posluha za naše potrebe, predvsem na račun našega arhitekta, ki je zelo dejaven v občinskem svetu za odpravo arhitekturnih ovir.«
Nepravilnih rešitev v zvezi še vedno opazijo veliko, a v večji meri zunaj prestolnice. »Očitno se predpisi še vedno niso povsem usidrali v glave tistih, ki so za to odgovorni. Kako namreč objekt, ki ni ustrezno grajen, recimo lahko prestane inšpekcijski pregled in dobi uporabno dovoljenje?« se še sprašuje Kastelic.
