Obtožba nekdanjega voditelja vojske, ki je oblast prevzel z udarom leta 1999 in bil najvplivnejši človek v 180-milijonski državi, se je v Pakistanu nekdaj zdela nepredstavljiva, saj je državi polovico njene 66-letne samostojnosti vladala vojska. Toda Mušaraf je enkrat že padel v nemilost, zdaj pa skuša vlada Navaza Šarifa tudi zmanjšati vpliv vodilnih mož v uniformi v državi, ki ima jedrsko oborožitev.
Butovo so ubili v samomorilskem napadu z orožjem in bombami med predvolilnim shodom v mestu Ravalpindi, nedaleč od sodne dvorane, kjer so Mušarafu včeraj prebrali obtožnico. Tožilstvo trdi, da je odgovoren za umor, zarote za umor, priprave na umor in še za osem drugih kaznivih dejanj v skupno enajstih točkah obtožnice. Soobtoženih je še sedem nekdanjih visokih predstavnikov palestinskih varnostnih sil. »Treba mu je soditi,« je dejal javni tožilec Mohamed Azhar. Sedemdesetletni Mušaraf obtožnice ni komentiral, njegova odvetnica Afšan Adil pa je dejala, da njena stranka vse obtožbe odločno zavrača ter da »so vsi dokazi ponarejeni«.
Ob sodišču so vladali zelo strogi varnostni ukrepi. Naslednji narok na sodišču je sklican za prihodnji torek.
Obsodba je malo verjetna, verjetnejše je izgnanstvo
Primer je postavil na glavo nepisano pravilo, da so najvišji predstavniki vojske v državi nedotakljivi, ima pa tudi močno osebno noto. Mušaraf je leta 1999 z oblasti zrušil prav Šarifa, ki so ga nato obsodili na dosmrtno ječo, a mu kasneje dovolili odhod v izgnanstvo. Analitiki ocenjujejo, da se zna nekaj podobnega spet zgoditi tudi z Mušarafom, saj bi z njegovim odhodom v izgnanstvo našli rešitev, ki ne bi preveč pretresla vojske. Neodvisni varnostni analitik Imtiaz Gul pravi, da je obtožnica močno simbolična, obsodba pa malo verjetna. »Pravno gledano pomeni, da je pred nami dolgotrajen sodni proces, saj bo Mušarafovo vpletenost v umor izredno težko, če ne nemogoče dokazati,« pravi Gul. Vojska obtožnice ni komentirala, je pa po oceni Gula že prej svarila Mušarafa, naj se ne vrača v državo, ker bo samo zapletel položaj. Mušaraf je ni upošteval in je skušal sodelovati na volitvah letos maja, pa so mu oblasti nato to prepovedale. Na volitvah je zanesljivo zmagal Šarif.
Mušaraf je bil na oblasti do leta 2007, v tem času pa je naraščalo nezadovoljstvo ljudi z njegovim vladanjem. Pritisk je začel naraščati in leta 2008 je moral z oblasti, nato pa je štiri leta živel v prostovoljnem izgnanstvu v Londonu in Dubaju. Leta 2010 je komisija pod okriljem OZN v poročilu zapisala, da Mušaraf ni ustrezno zaščitil Butove ali uvedel preiskave o njeni smrti. Mušaraf je za njeno smrt krivil talibane, ki so po življenju stregli tudi njemu, in trdil, da je Butovo opozarjal na nevarnost.
Pot ubite nekdanje dvakratne premierke
Butova je bila hči nekdanjega premierja, ki so ga leta 1977 po vojaškem udaru usmrtili. Po tem je dvakrat zmagala na volitvah in bila predsednica vlade. Proti koncu so njeno vlado bremenile obtožbe o korupciji in leta 1997 je izgubila na volitvah ter dve leti kasneje odšla v prostovoljno izgnanstvo v Dubaj. Leta 2007 se je vrnila, potem ko je z Mušarafom sklenila dogovor o umiku obtožb o korupciji. Spet se je podala na volitve, 27. decembra 2007 pa jo je na predvolilnem shodu njene Ljudske stranke pričakala smrt. To je sprožilo hude proteste, njena stranka je na volitvah leta 2008 močno zmagala, predsedniški položaj v državi pa je prevzel njen vdovec Asif Ali Zardari, ki še vedno zaseda predsedniški položaj v Pakistanu. ba, agencije
