"Še vedno sem prepričan, da do izgradnje mostu proti Pelješcu ne bo prišlo in da bodo rešitev iskali v skladu s predlogom BiH, ki je navsezadnje v interesu tako Hrvaške kot BiH," je Hadžićevo izjavo danes povzel sarajevski časnik Dnevni avaz.
Hadžić je pojasnil, da je BiH predlagala izgradnjo eksteritorialnega cestnega koridorja čez njeno ozemlje pri Neumu. V prostorskih načrtih neumske občine obstajajo načrti za gradnjo cestne obvoznice okoli edinega obmorskega mesta v BiH, ki bo tudi fizično povezala ozemlje Hrvaške.
Hrvaško ministrstvo za morje, promet in infrastrukturo je najelo francosko podjetje Safrage za izdelavo študije o upravičenosti rešitve za prometno povezavo kopenskih delov Hrvaške. Študijo o izvedljivosti z 200.000 evri financira Evropska komisija.
Hrvaški mediji so poročali, da strokovnjaki obravnavajo osem različic rešitve, ki vključujejo izgradnjo mostu, cestnega koridorja, jadransko-jonske avtoceste in predorov ter na okrepljene trajektne povezave širšega dubrovniškega območja z drugimi deli Hrvaške.
Most proti Pelješcu naj bi stal okoli 350 milijonov evrov, medtem ko bi gradnja petkilometrske štiripasovnice pri Neumu stala približno 40 milijonov evrov. Podmorski predor proti Pelješcu in kopenski pod Neumom pa naj bi bili še dražji različici kot je most, je prejšnji teden ocenil Jutarnji list.
Ocena o izvedljivosti do konca septembra
V Zagrebu pričakujejo, da bo študija o izvedljivosti projekta narejena do konca septembra, potem ko so rok za njeno izdelavo preložili s 15. avgusta. Takrat naj bi imeli dva najboljša predloga, o njunem financiranju naj bi se potem pogajali tudi v Bruslju.
Hadžić je za Dnevni avaz ocenil, da je gradnja mosta proti Pelješcu predraga ter da niti v Bruslju niti v Zagrebu ni "neracionalnih oseb", ki so pripravljene podpreti "finančno neupravičeno" izgradnjo mosta.
Sicer pa je Hadžić dodal, da BiH nikakor ne bo ovirala načrtov Hrvaške, če bodo izpolnjeni vsi pogoji, ki so jih postavili v Sarajevu. Gre za svoboden in nemoten pristop BiH do Neumskega zaliva in teritorialnih voda BiH.
Hrvaška in BiH sta leta 1999 podpisali sporazum o meddržavni meji, ki ga parlamenta v Zagrebu in Sarajevu nista ratificirala niti po 14 letih. Med drugim je sporno ozemlje na vrhu polotoka Klek ter Veliki in Mali škoj, ki sta ravno na območju načrtovanega projekta izgradnje mostu proti Pelješcu.
Novi list danes poroča, da tudi vlada premiera Zorana Milanovića verjetno ne bo poslala sporazuma o meji z BiH v ratifikacijo v sabor, čeprav je lani napovedala, da bo to storila. Kot so neuradno pojasnili v Banskih dvorih, v BiH ni politične volje za ratifikacijo sporazuma, ki sta ga podpisala nekdanja predsednika Franjo Tuđman in Alija Izetbegović.
