Skoraj dvesto osnovnošolcev in dijakov iz vse Slovenije bo teden dni svojih poletnih počitnic namesto lenarjenju namenilo aktivnemu raziskovanju sodobnih tehnologij in spoznavanju kariernih možnosti v gospodarstvu. Fakulteta za elektrotehniko v sodelovanju z Zvezo za tehniško kulturo Slovenije namreč pripravlja Poletni tabor inovativnih tehnologij, ki se ga bo med 18. in 23. avgustom udeleževalo 180 osnovnošolcev od 6. do 9. razreda in dijakov od 1. do 3. letnika iz vse Slovenije.

Namen tabora je vedoželjne učence spodbuditi k temu, da bi v modernih tehnologijah in predvsem novem tehnološkem razvoju videli prihodnost gospodarstva in svoj osebnostni oziroma karierni izziv. Poglavitni cilj tabora je učencem pokazati široko paleto možnosti dela v razvoju, jim omogočiti intenziven teden ustvarjanja v bogato opremljenih laboratorijih ter jim omogočiti neposreden stik s ključnimi slovenskimi podjetji s področja elektrotehnike. Med drugim bodo obiskali še Hello Saturnus, Kolektor Vision, Lingvo, si ogledali RTV-hišo, Telekom Slovenije, ARSO, Meteorološko postajo v Ljubljani in Astronomsko-geološki observatorij na Golovcu ter Reaktorski center Inštituta Jožefa Stefana v Podgorici, kjer lahko pridobljena znanja uporabljajo v praksi.

Razmišljali bodo z lastno glavo

Za vodeno delo šolarjev bo skrbelo 70 mentorjev, od tega 55 profesorjev s fakultete, ki so pripravili tudi 16 delavnic. Eden od mentorjev je doc. dr. Boštjan Blažič, ki bo vodil delavnico Nikoli v temi, na kateri bodo skupaj izdelali vetrno elektrarno, ki bo napajala LED-svetilko in polnila akumulatorsko baterijo. »V ozadju ideje je koncept samooskrbe doma z električno energijo. Vetrnico bomo na primer izrezali iz PVC-odtočne cevi, kot generator nam bo služil majhen motorček. Seveda bomo spoznali tudi osnove pretvorbe energije vetra v električno energijo in omejitve ter težave, ki pri tem nastopajo. Ugotovili bomo tudi, da en vat električne moči ni tako malo, kot se sliši. Pridobljeno znanje in izkušnje bodo udeležencem omogočili, da eksperimentiranje nadaljujejo tudi doma in morebiti izdelajo 'pravo' vetrno elektrarno, ki bo lahko napajala večjega uporabnika,« je pojasnil dr. Blažič.

Po njegovem mnenju je treba mlade spodbujati predvsem pri stvareh, ki jih zanimajo, jih naučiti vztrajnosti, da ne obupajo že pred prvo oviro, predvsem pa samostojnosti, samoiniciativnosti in razmišljanja z lastno glavo. »Prav s pomanjkanjem samostojnosti pri študentih se mnogokrat srečam pri poučevanju na fakulteti. Študenti zelo pogosto potrebujejo veliko napotkov, nasvetov in navodil, kar pa ni najboljša osnova za ustvarjalno razmišljanje,« poudarja dr. Blažič.

»Američani imajo za to poseben izraz, pravijo ji 'helicopter generation', s čimer so mišljeni otroci in mladostniki, nad katerimi nenehno bdijo malo preveč skrbni in zaščitniški starši. Vse bolj se mi dozdeva, da ta generacija tudi že pri nas prihaja na fakulteto,« je slikovit dr. Blažič.

Od robotov do polnilcev za telefon na sončno energijo

Učenci in dijaki bodo tako na delavnicah med drugim spoznavali mobilne robote, ki bodo pobirali predmete, robota bodo naučili posnemati gibanje obeh človekovih rok, na androidomaniji bodo s pametnimi telefoni izdelali lastne aplikacije, s strežnikom Linux bodo med seboj povezali računalnike v omrežje. Udeleženci delavnice Sonce, ujeto v mobilni telefon, pa bodo lastnoročno izdelali polnilec za mobilni telefon na sončno energijo. Sončno energijo bodo izkoriščali tudi za polnjenje baterije električnega kolesa. Bodoči metrologi bodo izdelali domačo vremensko postajo, kako naše telo za delovanje uporablja električne signale, pa bodo predstavili v delavnici Elektrika v človeškem telesu.

Sicer pa so po mnenju dr. Blažiča poklici, ki jih lahko opravlja nekdo z elektrotehnično izobrazbo, raznovrstni. »Na fakulteti za elektrotehniko se trudimo študente predvsem naučiti reševanja problemov. Diapazon poklicev, ki jih lahko opravlja diplomant FE, je širok in sega od razvoja novih naprav in algoritmov do uporabe teh naprav v praksi. Tako se lahko kdo na primer ukvarja z razvojem novih motorjev z ustreznim krmiljenjem, kdo drug pa poišče najbolj primeren motor, ki ga zahteva določen industrijski proces,« pojasnjuje dr. Blažič. Podobno velja za področje tako imenovanih zelenih poklicev, pri čemer lahko delo elektrotehnika obsega vse stopnje od razvoja do izdelka. Pri sončni elektrarni na primer lahko elektrotehniki sodelujejo pri razvoju sončnih celic in pretvornikov, pri projektiranju sončne elektrarne, njenem priklopu v električno in informacijsko omrežje in na koncu tudi pri študiji vpliva sončnih elektrarn na elektroenergetski sistem.