V ozadju kriminal, ne slabe poslovne odločitve
Dr. Anton Dvoršek s fakultete za varnostne vede porast obsodb (lani 181, leta 2009 pa komaj 15) s področja gospodarskega kriminala pripisuje več dejavnikom. Poleg ustanovitve nacionalnega preiskovalnega urada ter specializiranih oddelkov tožilstva in sodišč je bila po njegovih besedah pomembna volja za pregon gospodarskega kriminala, ki se je prej preganjal le na deklarativni ravni. Najpomembnejši preskok so po mnenju profesorja naredili tožilstvo in sodišča: »Zavzeli so drug pristop in drugačno pojmovanje, kakšni dokazi so potrebni za obtožbo in nato obsodbo. Prej se je večkrat zataknilo pri dokazovanju naklepa, zdaj pa so dojeli, da je včasih za obtožbo dovolj že skupek indicev in zdrave pameti. Dokazni standardi se tako razumejo drugače kot pred leti. Neko sporno oškodovanje gospodarske družbe je lahko na zunaj videti kot povsem običajen poslovni dogodek, ki pa ga brez skritih namenov ne bi izvedel niti najbolj neumen poslovnež. Ob indicih, vseh okoliščinah in zdravi pameti pa je jasno, da se zadaj skriva kriminalno dejanje,« razmišlja dr. Dvoršek.
Njegov kolega dr. Bojan Dobovšek meni podobno, in sicer, da so spremembe zakonodaje in sodelovanje finančnih ustanov s tožilstvom povzročili večje število ovadb ter da se na sodiščih že ustvarja ustrezna praksa. »Ključen element odkrivanja tovrstne kriminalitete je sledenje finančnim tokovom, kar je prvenstveno naloga finančnih institucij. V prihodnje je treba ustvariti sistem transparentnosti pri premoženju tako doma kot tudi v tujini in omogočiti pregled nad zakonitostjo ustvarjanja premoženja,« dodaja Dobovšek, ki meni, da bi morali več pozornosti namenjati tudi nadzornim in preventivnim mehanizmom, ki bi pravočasno opozarjali na finančne mahinacije.
Skoraj 84 odstotkov pogojnih kazni
Četudi je pregon gospodarskega kriminala v skokovitem porastu, pa je 181 obsodb s tega področja kljub vsemu izrazito majhen delež vseh obsodb. Slovenska sodišča so lani namreč končala kazenske postopke zoper kar 15.412 polnoletnih obtožencev, obsodila pa so jih 8427. Število vseh obsojenih pomeni enajstodstotni porast v primerjavi z letom poprej, vendar je ob pregledu statistike za daljše časovno obdobje jasno, da gre le za nihanje. Pred leti (denimo leta 2008) so sodišča obsodila še več obtožencev (8739).
Zapori v Sloveniji tako še vedno ostajajo natrpani, čeprav le manjši delež obsojencev konča za rešetkami. Izmed 8427 lani obsojenih jih je moralo za rešetke le okoli 1300 oziroma 16,5 odstotka, preostalim pa so izrekli pogojne kazni. Denarne kazni slovenska sodišča še vedno določajo zelo redko, tako da je moralo lani zaradi kaznivih dejanj v žep seči le 324 obsojencev.
S podobno dinamiko so sodišča izrekala kazni obsojenim za gospodarski kriminal. Od 181 obsojenih jih je kar 157 dobilo »le« pogojno, petim pa je sodišče odmerilo denarno kazen. Tudi med tistimi, ki so morali v zapor, je bila kazen le v enem primeru določena za več kot pet let, ter v dveh primerih od dveh do treh let. Drugi so jo odnesli z nižjimi kaznimi.
