Če bo ministrstvo za finance tudi v popravljeni zakon o davku na nepremičnine zapisalo obdavčitev kmetijskih in gozdnih zemljišč, kmetijskih objektov in nezazidanih stavbnih zemljišč, na katerih se še vedno kmetuje, bodo kmetje s traktorji zasedli ceste. Tako so odločili na včerajšnjem razširjenem sestanku protestnega odbora Sindikata kmetov Slovenije (SKS), ki ga podpira večina kmetijskih organizacij (tudi kmetijska zbornica, zadružna zveza, govedorejci, rejci drobnice, aktiv kmečkih žena, gozdarji...), zato se je preimenoval v vsekmečki protestni odbor.
Z vlado naj se pogajajo pravi »dedi«
»Gremo do konca, umika ni več!« »Vlada lahko samo pade, če nas ne bo poslušala; vlada je začasna, kmetje smo pa stalni!« »Tisti, ki se bodo šli pogajat z vlado, naj ne trepetajo pred njo. Biti morajo odločni in vztrajni. Biti morajo pravi dedi!« To je le nekaj misli, ki so jih včeraj izrekli kmetje, ogorčeni nad ukrepi, ki jih sprejema vlada – tudi nad njeno namero po omejevanju javnih shodov.
»Ta vlada je bila ustoličena na vstajniškem valu, zdaj bi pa kar naenkrat začela te stvari omejevati. Toda nas ne bo ustavilo nič. Če kmetijskih zemljišč in gozdov ter kmetijskih objektov ne bodo izvzeli iz popravljenega zakona o davku na nepremičnine, bodo tisti trenutek, ko zakon ne bo sledil zahtevam kmetov, po vsej Sloveniji zarohneli traktorji, tudi okoli Ljubljane. Zasedli bomo javno infrastrukturo,« je napovedal predsednik kmečkega sindikata in donedavni poslanec Roman Žveglič.
1,3 traktorja na kmetijo
Kako rohnijo traktorji, so kmetje demonstrirali že včeraj, saj so se nekateri na pripravljalni sestanek pred protestom pripeljali z njimi. »V slovenskem kmetijstvu je dovolj tehnike, da zasedemo prometnice. Si predstavljate, kakšen kaos bo, če na vrhuncu sezone zapremo krožišča in dovoze na avtoceste,« nam je ob tem dejal podpredsednik kmečkega sindikata Franc Küčan in se vprašal: »S čim se vlada sploh upa upirati kmetom – z vojsko, policijo ali s čim drugim? Hitro se mora strezniti, zato bi bilo pametno, da predlog zakona o davku na nepremičnine umakne.«
Da slovenskim kmetom mehanizacije res ne primanjkuje, potrjujejo tudi podatki državnega statističnega urada, ki je med zadnjim popisom kmetijstva naštel nekaj manj kot 100.000 traktorjev (v resnici naj bi jih bilo še precej več), kmetijskih gospodarstev pa 74.711, kar pomeni, da imamo 1,3 traktorja na kmetijo.
Spustili bi kokoši po Ljubljani
Andrej Podpečan, kmet iz Galicije pri Arji vasi, ki ne manjka na nobenem kmečkem puntu, bi si, če bi bil v organizacijskem odboru, omislil drugačen protest. »Moja srčna želja je, da bi enkrat gnojnico s cisternami pripeljali v prestolnico in jo polili po mestu, da bi v Ljubljani videli, kako diši druga stran zrezka,« nam je dejal že pred časom in nam včeraj to željo ponovil. A ni osamljena. »Spustimo po Ljubljani 10.000 kokoši in promet bo obstal brez vsake stavke. Vem, kako se odzovejo ljudje, če je nekaj zastonj – sredi križišča bi potegnili ročno in šli lovit kure,« je prepričan Podpečan, ki napoveduje svojo udeležbo tudi na tokratnem protestu, saj bi davek na nepremičnine tudi njegovo kmetijo izdatno finančno obremenil. Doslej so (brez katastrskega dohodka) plačevali manj kot 400 evrov, po novem bi ga od 6000 do 8000 evrov.
Janez Beja iz Litije, ki kmetuje na 50-hektarski kmetiji (40 hektarjev je gozda, preostalo so kmetijska zemljišča), je izračunal, da bi moral na leto posekati 127 kubičnih metrov ali za deset tovornjakov lesa (za izhodišče je vzel ceno 18 evrov po kubiku, kolikor država v povprečju iztrži za svoj les), da bi lahko plačal davek na nepremičnine. »Če bodo zemljišča tako drastično obdavčena, v treh letih gozda nimam več. Razumem, da država potrebuje denar, toda očitno potrebuje tudi zemljo za nekoga,« domneva Janez Beja. Janko Mazelj, ki gospodari na 140-hektarski kmetiji na Belih Vodah nad Šoštanjem in je največji lastnik gozdov na tem območju, pa ugotavlja: »Le še davke bomo plačevali, drugih pravic na svojem zemljišču ne bomo imeli.« Opozarja, da so slovenski gozdovi popolnoma odprti, da se lahko vsak sprehaja po njih, nabira gozdne sadeže in jih celo prodaja na tržnici, divjad, ki je last države, se prehranjuje v gozdovih in na kmetijskih zemljiščih, škodo, ki jo povzroči, pa morajo plačevati kmetje. In zdaj bodo še davek na nepremičnine.
Svojih gruntov ne dajo
Roman Žveglič je spomnil, da predlog zakona o davku na nepremičnine predvideva tudi plombo na zemljišče ali objekt, če lastnik davka ne plača. »To bo nova nacionalizacija slovenskih kmetij, a svojih gruntov ne damo!« zatrjuje Žveglič, ki ugotavlja, da kmetje tako enotni, kot so ob pripravah na tokratni protest, niso bili že od leta 1993, ko so zasedli mejne prehode.
Pogajalska skupina kmetijskih organizacij bo skušala o tem, da bi bila dodatna obdavčitev kmetijskih zemljišč in gozdov za kmetijstvo pogubna, danes najprej prepričati predstavnike ministrstva za finance in jutri še premierko Alenko Bratušek.
