Kot je po koncu javne razprave dejal Grilc, so danes dobili »kar nekaj zelo konstruktivnih predlogov«. Pogovarjali so se o tem, kako zagotoviti čim boljši socialni okvir za novinarje, ki bi opravljali svojo vlogo avtonomno in strokovno, pa tudi o potrebi po redefiniciji javnega interesa na področju medijev. Po ministrovih besedah so tukaj interesi medijskih akterjev različni in so pred zahtevno, a nujno nalogo sprememb zakona o medijih in zakona o RTVS.
Generalni direktor RTVS Marko Filli je v razpravi pozdravil napoved ministrstva, da bo zavod dobil posebno poglavje v osnutku NPK. Ob tem je izrazil še podporo faznemu spreminjanju zakona o RTVS na način, da se v prvi fazi rešijo najnujnejša vprašanja, pri čemer je prioriteta trajno financiranje z rtv-prispevkom. Zavzel se je tudi za redefiniranje oz. temeljit pregled zavoda, je pa treba po njegovih besedah rešitve izpeljati tako, da RTVS ne bo finančno oškodovan.
Razprava je tekla tudi glede radijskih in televizijskih programov posebnega pomena. Zanje bi po osnutku NPK sredstva namesto iz državnega proračuna črpali iz rtv-prispevka. Zavod bi jim namenil tri odstotke pobranega prispevka v letni višini in jih vključil v svojo programsko shemo.
Rajko Djordjevič iz združenja radiodifuznih medijev pri Gospodarski zbornici Slovenije je spregovoril o pomembnosti lokalnih medijev in izrazil pričakovanje, da se bo za programe posebnega pomena skozi proračun našlo sredstva, ki bi zadovoljila potrebe teh lokalnih in regionalnih televizijskih postaj.
Komunikologinja Sandra Bašič Hrvatin je opozorila, da se mediji sklicujejo na avtonomijo, istočasno pa si želijo financiranja s strani države oz. »še hujše, s strani rtv-prispevka«. Po njenih besedah namreč obstajajo drugi viri financiranja medijev, ki zahtevajo, da tudi lastniki sami nekaj naredijo, lahko pa se denimo združijo zaposleni pri odkupu teh medijev. Opozorila je še, da v medijski industriji posamezniki delajo pod nemogočimi pogoji.
Z njo se je strinjala Brankica Petkovič z Mirovnega inštituta, ki se ji zdi nesprejemljivo, da bi se programi posebnega pomena financirali iz rtv-prispevka. Takšen avtomatizem, da bi nato RTVS predvajala njihove programske sheme, ni dober, je poudarila.
Predsednica Medijske kooperative Barbara Verdnik je govorila o problematiki lastniške strukture medijev in predlagala, da bi med cilje NPK dodali, da bi bilo vsaj 10 odstotkov lastnine medijev v kooperativah ali socialnih podjetij.
O težkih in turbulentnih časih za slovenski prostor je razpravljal predsednik Društva novinarjev Slovenije Matija Stepišnik. Opozoril je na po njegovem mnenju nevzdržno lastniško medijsko strukturo in na degradiran trg delovne sile, saj da novinarji delajo v vedno bolj nevzdržnih pogojih. Med drugim je izpostavil nujno prenovo krovnega medijskega zakona.
Direktor razvoja in raziskav pri Dnevniku Aleksander Bratina pa se je dotaknil številčnosti medijev in založnikov, kar je po njegovem mnenju težavno, zato je koncentracija eden izmed načinov reševanja medijske industrije v Sloveniji. Opozoril je tudi na problematiko zaščite avtorskih pravic v digitalnem svetu.
