Zavetišča za izgubljene oziroma zapuščene živali po vsej Sloveniji pokajo po šivih, saj se je pravkar začel vrhunec sezone mačjih mladičev. Poleg prostoživečih opažajo v zavetiščih tudi velik porast zapuščenih mladičev udomačenih mačk, kar povezujejo z dopustovanjem njihovih lastnikov. »Redki so primeri, ko so mačji mladiči zapuščeni nenamerno. To vemo, ker zelo majhen delež mačk vrnemo lastnikom. Te je tudi težko najti, saj mačke niso označene z mikročipi,« je pojasnil vodja Zavetišča za zapuščene živali Ljubljana Marko Oman.
V Gmajnicah so imeli v zadnjih 14 dneh nameščenih tudi do 170 mačjih mladičev na dan, stanje pa se spreminja iz ure v uro. Zaradi zapolnitve zmogljivosti so že omejili nameščanje, tako da so v teh dneh tega privilegija deležne le še bolne in poškodovane živali. Ker so vsa zavetišča polna, jih ne morejo niti predati drugam. »Za udomačene mačke, ki so zdrave, poskušamo najti začasne skrbnike in posvojitelje. Na tak način sproščamo kapacitete, kar nam omogoča, da sploh oskrbimo vse mačke. Prostoživeče pa steriliziramo oziroma kastriramo in jih še isti oziroma naslednji dan vrnemo v naravno okolje. V bistvu je situacija podobna kot vsa minula leta,« je razložil Oman.
V prenatrpanih zavetiščih izbruhnejo bolezni
Podobne ukrepe so sprejeli tudi v mariborskem zavetišču za male živali, kjer so poleg standardnih 35 mest za mačke dodatno uredili še 20 bivalnih prostorov. A so tudi te zmogljivosti popolnoma zapolnili, saj imajo trenutno registriranih 132 mačk, med katerimi so nekatere tudi v začasni oskrbi in ne bivajo v zavetišču. Zato so začasno ustavili sprejemanje mačk, razen v nujnih primerih, saj mora zavetišče poškodovano žival sprejeti in jo ustrezno veterinarsko oskrbeti.
Tudi v zasebnem Zavetišču za zapuščene živali Horjul mačjih mladičev kar mrgoli. Vodja zavetišča Polona Samec nam je povedala, da imajo trenutno okoli 90 mačk, nove sprejemajo vsakodnevno. »Nameščamo izključno bolne, poškodovane in sesne mladiče, ki so ostali brez mame, do kdaj bomo to zmogli, ne vem. Iz izkušenj vemo, da ni pametno nameščati veliko več, kot so predvidene zmogljivosti, saj se v takih primerih pogosto pojavi epidemija kuge ali kakšne druge bolezni, s čimer naredimo mačkam medvedjo uslugo,« je povedala Samčeva.
Ker tudi njihovi začasni skrbniki nimajo več prostora za sprejem mačk, vodja horjulskega zavetišča poziva najditelje mladih muc, naj postanejo začasni skrbniki, saj jim bodo s tem najbolj pomagali. »Z začasnimi skrbniki podpišemo pogodbo o začasnem skrbništvu, mi pa zagotavljamo veterinarsko oskrbo. Pri začasnih skrbnikih so muce nastanjene, dokler jih ne oddamo. Če gre za sivo, tigrasto ali črno muco, je težje, če pa je muca denimo bela in dolgodlaka, veliko lažje najde novi dom,« je pojasnila Samčeva.
Največ se lahko naredi s preventivo
Največ dobrega za mačke bodo ljudje naredili s preventivo, je prepričana naša sogovornica. Lastniki mačk lahko to storijo s sterilizacijo svojih ljubljenk, pri prostoživečih mačkah pa s tem, da jih ne hranijo in takoj pokličejo v zavetišče. »Ko pride mačka od nekod, ji dajo ljudje hrano, in ta ritual se vleče nekaj mesecev. Ko pa se nenadoma na hišnem pragu znajde še pet mladičev, zazvoni v glavi rdeči alarm in pokličejo v zavetišče. Mi se seveda nanje hudujemo, zakaj niso poklicali prej, saj bi mačko sterilizirali in ne bi imeli šestih problemov, ampak le enega,« opozarja Samčeva.
Vodja gmajniškega zavetišča Marko Oman pravi, da so pri prostoživečih mačkah že veliko naredili, saj na znanih lokacijah, kjer je mačk mrgolelo, zdaj redko kdaj naletijo na mladiče. »Se pa pojavljajo vedno nove lokacije, ki so največkrat bolj odmaknjene in kjer so mačji skrbniki posebni ljudje, ki ne poznajo sodobnega oziroma veljavnega pristopa k oskrbi živali. Tam se mački nekontrolirano razmnožujejo in pogosto se na takih lokacijah pojavljajo tudi bolezni,« je razložil Oman.
