Trenutek, ko se je sredi cestnega otoka znašel sam na tleh sredi skupine, bo pomnil. Za sabo ima sezono, polno tegob, brez omembe vrednega rezultata. Na Tour je končno prišel pripravljen, zatrdil je, da podobno kot lani, ko je bil deveti. Tožil je edino nad pomanjkanjem samozavesti. Poleg tega se je še kako zavedal, kako velik vložek je Tour glede pogodbe. Z Astano se mu izteče konec leta. Potem pa padec v prvi etapi. Dober vbrizg samozavesti, motivacije in polno čelado upanja je dal ekipni kronometer, ko je opravil ogromno dela in bil z dobrim počutjem odločen pokazati, kdo je Brajkovič v Pirenejih. V tem kontekstu je treba razumeti stavek s twitterja, da je tudi »pogodbo 2013/2014 izgubil na cesti, 12 kilometrov pred ciljem«.
Prav iz tega je mogoče preprosto doumeti, zakaj je po padcu, ki se je sprva nedolžen, obsedel na cesti kot kup nesreče. Le z mnogo pregovarjanja ga je športni direktor spravil nazaj na kolo. Lov za skupino, ki je s hitrostjo okoli 60 km/h drvela sprintu naproti, se je že tedaj zdel brezupen. Tudi če bi bil ob njem elitni Sky, ne pa zgolj simbolično mladi Kazahstanec Lutsenko od sicer že zdesetkane Astane. Zaradi bolezni in poškodbe sta že morala pred Brajkovičem domov glavna vodonosca in rezalca vetra Andrej Kašečkin in Šved Fredrik Kessiakoff. Verjetno je Brajko že takoj vedel, da mu ostanejo le drugi cilji: lov na etapno zmago, loterija z ubežniki ali pomoč Fuglsangu. A zdravniki so bili jasni – Tour 2013 bo le nov boleč spomin. Podobno je že zjutraj moral priznati tudi lani četrtouvrščeni Jurgen Van den Broeck. »To je najhujše razočaranje moje kariere,« je bil neutolažljiv.
Fante iz ekipe Lotto Belisol pa je to zgolj podžgalo, strnili so vrste in garali. Izvedba šprinterskega vlaka v Montpellieju je bila popolna. Zmage Andrea Greipla nista zmogla ogroziti niti Mark Cavendish (ob padcu 25 kilometrov pred ciljem je v divjem lovu z veliko mero tveganja z izkoriščanjem zavetrja spremljevalnih avtomobilov skoraj sam ujel glavnino) niti Peter Sagan, ki je bil že četrtič tik za zmagovalcem. »Vedel sem, če bomo do konca vztrajali skupaj in združili vse konjske moči, bomo uspeli. Skušal sem biti zbran in uspelo je. Ponosen sem na to ekipo,« je bil vesel Greipel, ki ga vsi bolj kot nemškega prvaka poznajo pod vzdevkom Gorila. Luknja v skupini in časovni zaostanek v sekundah (povzročitelja Cadel Evans in Chris Froome) sta zamenjala tudi nosilca rumene majice. Gerrans jo je tudi namerno, s taktiko ekipe GreenEdge predal južnoafriškemu kolegu v ekipi Darylu Impeyu. »Ponosen sem, da sem prvi Afričan v rumeni,« je dejal belopolti Impey, v Sloveniji poznan kot zmagovalec belokranjske etape lanske dirke Po Sloveniji v Brajkovičevi Metliki.
