Po Wikipediji povzemam, da je F. Arhar diplomiral kot jurist in med letoma 1988 in 1991 delal kot eden od direktorjev banke LHB (podružnice NLB) v Frankfurtu. Potem je kot guverner Banke Slovenije usmerjal slovensko bančništvo vse do leta 2001. Bil je torej vodja vrhovne bančne politike polnih 13 let. Je torej človek, ki je socialistično bančništvo (ali »tovarišijsko«, da ne uporabim kake druge oznake) preusmeril v »demokratični« družbeni sistem. Za to obdobje sem izvedel, da je molčal o bančnih računih Udbe, ZKS in velikih podjetij, ki so si jih ustvarili v tujih bankah in davčnih oazah. Tako je ostala NLB kot največje skrivališče slovenskega denarja v rokah ljudi, ki ga nikoli niso prislužili, z drugimi besedami, v rokah nezakonitih mešetarjev.
Zanimalo me je, kakšne povezave je imel dr. Arhar s tedanjim vrhovnim »poglavarjem« Matijo Mačkom in njegovo tajno politično policijo. V seznamu AE-UDBA.net sem našel njegovo ime z značilno številko udbovskega dosjeja 198, ki jo imajo na primer poznani politiki.
V zadnjih dveh številkah Nedeljskega dnevnika (19. in 26. junij) sem našel v Šepetih novinarja A. Lucuja skoraj neverjetne zgodbe o dr. Arharju, ki naj bi bil po starejših člankih istega avtorja tudi član tajne vatikanske družbe Opus Dei. To vodi verjetno kardinal dr. Rode. Zgodbe se nanašajo na tajne povezave NLB s tajnimi organizacijami.
Ob vsem tem se vsak pošten državljan vpraša, ali je to res mogoče 23 let po osamosvojitvi in demokratizaciji Slovenije? Zdajšnja oblast preganja le tatove, toda med njimi so, razen Janše, bolj kurji tatovi. Pregovor pravi, da riba smrdi pri glavi, in narod pozna večino naših rib, le policija, tožilstvo in pravosodje jih nikoli ni videlo in jih še danes ne vidi. Se jih boji in udarja raje po »vajencih« mafije, ker so pravi strašansko zaščiteni. Dvomim, da Bratuškova vse to ve. Jo morda iz ozadja vodijo kot slepca? Ste slišali, da je Kučan kdaj obsodil taka početja? Jaz nikoli!
Izgubil sem upanje, da se bo pri nas obrnilo na boljše s to ali tako vlado. Dokler bomo »sami gospodarji na svoji zemlji« in jo obravnavali kot samopostrežbo za izbrance. Zato tak hrup proti tujcem, tujcem, ki nam bodo vse »pokradli«, nas »ogoljufali« in tako dalje. Vprašam vas: ali je Lek še v Ljubljani? Dela z izgubo? Zaposluje naše ljudi? Mar nima visoke dodane vrednosti, bolj kot kaka tovarna vijakov? In vendar je Lek ostal Lek v Ljubljani, čeprav je že nekaj let v lasti velikanskega švicarskega podjetja Novartis. Je to slučaj? Ne, to ni slučaj, gospod Dušan Semolič, kupca je treba dobro izbrati – ne gledati le na provizijo!
To se ve. Vendar nič ne storijo proti gospodarskemu kriminalu in moralnemu propadu Slovencev in vse države. Komunisti so nas učili: »Veliki kmetje, veletrgovci in tovarnarji so buržuji, proti njim se moramo boriti!« In kaj porečejo danes isti ljudje, kot so Milan Kučan, Borut Pahor, dr. Ernest Petrič, Veber, Janša in drugi, nekoč zelo zavedni komunisti? Jim ne zvenijo več takšne parole v ušesih? Je zvok evrov prijetnejši? Ampak te zvoke evra spremljajo obupani klici brezposelnih staršev, mladine in velikega števila delavcev, ki hrepenijo za pravim smislom življenja – biti zadovoljen in srečen državljan. Pomagati jim moramo, ta čas le s pisano besedo in javnimi protesti, saj do česa drugega nas resnične vstajnike nihče ne povabi.
Ker se je zgodba z vstajniško Karantanijo žalostno končala, skoraj prej kot se je začela, smo nekateri ustanovili novo vstajniško skupino na Facebooku: »Zarja svobode in pravičnosti«, ki želi biti tolerantna do drugače mislečih ljudi in skupin, zagovarja socialno tržno gospodarstvo, demokracijo, poštenost in pravičnost. Njena posebnost bo v nasprotju z dosedanjimi političnimi strankami in skupinami, da bomo začeli najprej pri sebi uresničevati vse to, kar od družbe zahtevamo. Upajmo, da to niso le sanje.
Dr. Ludvik Čanžek, Ljubljana
