Korenine v Bosni, drevo v Sloveniji: Negovanje maternega jezika je osnova za učenje tujih jezikov

Rezultat tudi boljše znanje slovenskega jezika

»Ker so se učenci prostovoljno odločili, da obiskujejo šolo, smo se trudili, da jim program čim bolj približamo in upoštevamo njihove želje,« pravi učiteljica bosanskega jezika Jasmina Imširović. Tako sta nastala učbenik in delovni zvezek, ki sta prilagojena slovenskemu učnemu načrtu. Pri pouku so paralelno utrjevali slovenski in bošnjaški jezik, kar je po mnenju Imširovićeve pomembno, saj tako otroci spoznajo meje med jezikoma in se ju naučijo med seboj ločevati. »Otroci, ki so zaključili program, opažajo, da so predvsem bolj samozavestni pri komuniciranju s svojimi bosanskimi prijatelji. Rezultati so se pokazali tudi pri slovenščini. Ker promoviramo kulturo pisanja, se je izkazalo, da so učenci izboljšali svoje ocene pri slovenščini, bolje jim je šlo predvsem pri esejih, saj so dodatno vadili. Izboljšali so tudi znanje angleščine, saj ima ta, tako kot bosanski jezik, sedem časov, ki jih sedaj razumejo v maternem jeziku,« pojasnjuje Imširovićeva.

Materni jezik je vrednota

»Večjezičnost je treba razumeti kot vrednost, konkurenčno prednost vsakega posameznika,« pravi Baltić in dodaja, da je družine treba prepričati, da je materni jezik vrednota, ki ga je koristno negovati in prenesti na potomce: »Žal se pogosto dogaja, da starši, sicer z dobrimi nameni, skušajo svojega otroka vzgajati v slovenščini in zanemarjajo materni jezik. To je problematično, če sami ne obvladajo slovenščine dovolj dobro. Velikokrat se zato zgodi, da otrok v osnovno šolo pride s pomanjkljivim znanjem slovenščine, hkrati pa nima osnove v svojem maternem jeziku, na kateri bi lahko gradil slovenščino oziroma vse druge tuje jezike«.

Bošnjaška kulturna zveza si zato prizadeva, da bi država prepoznala potrebo, da se pouk bošnjaškega jezika ponudi v okviru izbirnega predmeta na tistih osnovnih in srednjih šolah, kjer obstaja interes. S strani države je po mnenju Baltića odziv negativen, saj Slovenija financira pouk slovenskega jezika v zamejstvu in v državah slovenskega izseljenstva, med drugim tudi v republikah bivše Jugoslavije. »Zato Slovenija pričakuje, da bodo tudi te države financirale pouk njihovega maternega jezika za otroke v Sloveniji. V primeru Hrvaške, Srbije, Makedonije se to do neke mere uresničuje. V primeru Bosne in Hercegovine pa ne moremo računati na podporo, saj zaradi notranjih političnih nasprotij sploh nima ministrstva za izobraževanje na državni ravni, hkrati pa ima tolikšne gospodarske težave, da ne bi zmogla financirati takega pouka v Sloveniji.«

Financiranje bošnjaškega in ostalih jezikov etničnih manjšin se lahko poplača

Čeprav se država v kriznih časih otepa vseh novih stroškov, v Bošnjaški kulturni zvezi verjamejo, da bi bil ta strošek dobra investicija, ki bi se lahko v prihodnosti večkratno obrestovala tudi v gospodarstvu, saj Slovenija še vedno ustvari precej menjave z južnimi republikami nekdanje Jugoslavije.

Znanje teh jezikov je tudi za slovensko gospodarstvo zelo pomembno. »Približno deset odstotkov prebivalstva tvorijo potomci priseljencev iz nekdanjih republik Jugoslavije. Ti ljudje so lahko vezni člen za slovensko gospodarstvo z južnimi republikami – trgi, kjer je Slovenija še vedno prisotna. Če pa teh jezikov ne bomo negovali, se lahko zgodi, da Slovenija ne bo imela več kakovostnih temeljev za nastop na teh trgih. Slovenija bi lahko z malimi vložki poskrbela za to tudi skozi javno šolstvo«, je prepričan Baltić.

Šola bosanskega jezika in kulture je zato primer dobre prakse, ki bi ga na Bošnjaški kulturni zvezi radi nadaljevali. S tem ko se zaključuje projekt, se namreč zapira tudi vir financiranja, zato v društvu iščejo nova sredstva, ki bi omogočila nadaljevanje projekta. Ministrstvo za izobraževanje jim zaenkrat ni odobrilo financiranja za projekte, so pa po Baltićevih besedah pripravljeni na sodelovanje, na čemer nameravajo v zvezi graditi.