Še približno mesec dni bodo dopustovali slovenski hokejisti, preden se bodo podali na različne konce sveta novim izzivom naproti. Če so tisti igralci, ki so si že zagotovili delo za naslednjo zimo, v zdajšnjem poletnem obdobju precej razbremenjeni, je drugače v pisarnah klubov. Tudi v Sloveniji ne sedijo križem rok. V ospredju je dogajanje v Olimpiji in na Jesenicah.
HZS obuja padli HK Acroni Jesenice
Nad usodo hokeja v Zgornjesavski dolini so odgovornost prevzeli v Hokejski zvezi Slovenije, kjer pospešeno in za zdaj še v strogi tajnosti usklajujejo vse podrobnosti, da bi se v Podmežaklo vrnil hokejski utrip. Načrtujejo, da bi julija pripravili odmevno tiskovno konferenco, kjer bi vodstvo HZS podrobno predstavilo svoje zamisli. Zdajšnji vmesni čas je soliden, ponedeljkovo zasedanje predsedstva zveze pa bo med drugim namenjeno prav odprtju problematike na Jesenicah.
Če se ne bo zataknilo, bodo železarji nastopali v drugorazredni in po novem močno razširjeni INL. Čeprav je bilo sprva govora, da bi ustanovili nov klub, se zdaj bolj nagibajo, da bi obudili padlega velikana HK Acroni Jesenice. Ta se koplje v dolgovih, zato bo moralo vodstvo hokejske zveze uskladiti vse dogovore z upravo kluba v odstopu na čelu z zadnjim predsednikom Slavkom Kanalcem. Želja HZS je, da bi v skladu z interesom regije začeli izplačevati dolgove igralcem. V dolgi vrsti dolžnikov bi bili v prednosti domači hokejisti, šele nato tujci. Ker je na Jesenicah preveč različnih interesov in ni sožitja, da bi resneje obudili panogo, bi organizacijsko-vodstvena struktura delovala kar neposredno iz Ljubljane. Sliši se neverjetno, a v tem trenutku je to edina možnost za nadaljevanje hokejske tradicije v železarskem mestu.
Trenerski štab kot v reprezentanci?
Klub bi sprva tako kot večina ekip v INL deloval na amaterski ravni. Moštvo bi sestavljali zgolj domači igralci, ki so predani okolju in bi na Jesenicah začutili priložnost za prodajo v boljše klube. Stekli so že pogovori o strokovnem štabu Jesenic, v katerem bi po zdajšnjih zamislih tesneje sodelovali člani strokovnega sveta HZS. V igri za trenerski posel v Podmežakli so tako celo selektor reprezentance Matjaž Kopitar, njegov pomočnik Nik Zupančič, novi sekretar strokovnega sveta hokejske zveze Gorazd Rekelj... Prenovljeni Jeseničani bi se lahko javnosti premierno predstavili v drugi polovici avgusta, ko bo na Bledu tradicionalna poletna liga Rudija Hitija, je pa pot do tja še dolga.
Vsekakor bo moralo biti vodstvo zveze previdno pri vsaki podrobnosti, kar je tudi jasna zahteva nadzornega odbora pod vodstvom Branka Terglava. Transparentnost je bila pred nastopom mandata tudi ena od osrednjih obljub prvega človeka zveze Matjaža Rakovca, ki ima po izgubi predsedniške funkcije v Zavarovalnici Triglav zdaj več časa za udejstvovanje v hokejskih vodah. Ko smo v Dnevniku predlagali, naj razmisli o vlogi mediatorja, je kmalu zatem izjavil, da bo poskusil ravno s tem.
In pri Olimpiji? Ta trenutek ima v Tivoliju pogodbo štirinajst igralcev. Od lanske tujske legije bo v klubu ostal le vratar Jerry Kuhn, direktor Matjaž Sekelj pa ocenjuje, da je vodstvo naredilo dober posel z mladinci Jako Zdešarjem, Juretom Sotlarjem in Gregorjem Koblarjem. Sekelj za omenjene pravi, da gre za »ene večjih talentov novega rodu pri nas«. Kot je pojasnil direktor z dolgoletnim stažem, gre prihodnji teden pričakovati jasnejšo sliko glede povezave na relaciji Ljubljana–Zagreb. Že dlje časa je znano, da želita poslovno sodelovanje na osnovi posojanja igralcev okrepiti Olimpija in Medveščak, ki potrebujeta soglasje avstrijske in mednarodne zveze. »Avstrijci sodelovanje podpirajo na podlagi znotraj obstoječih pravil. Čakamo še na odgovor IIHF, kjer računamo na pomoč Nestla Aljančiča, ki je zadolžen za razvoj hokeja na Balkanu,« pravi Sekelj.
Na Sekljeva vrata potrkali rubežniki
Prvi mož ljubljanskega hokeja pa se v zadnjem času ne ukvarja le s sestavljanjem moštva za novo sezono. Prejšnji mesec ga je na podlagi sklepa sodišča o izvršbi na domu v Notranjih Goricah obiskal izvršitelj in mu zarubil 32 osebnih predmetov. Med njimi so denimo masažna kad, trije usnjeni fotelji, nekaj slik, playstation 3, sušilni stroj, boksarska vreča, rezalnik listov, stilsko ogledalo, hišno ozvočenje, trije televizorji, mikrovalovna pečica, mini kros, tiskalnik... Sekelj je glede na izsledke dokumentacije, ki smo jih pridobili v uredništvu, dolžan Novi ljubljanski banki skoraj 24.000 evrov. Čeprav je ob obisku izvršitelja izjavil, da bo razliko poravnal do zadnjega delovnega dne v maju, so nam iz pisarne izvršitelja sporočili, da se je »Sekelj deloma držal dogovorjenega«. Prva javna dražba zarubljenih predmetov je tako razpisana za 19. julij. Ko smo pri Matjažu Seklju želeli poizvedeti o podrobnostih okoli rubeža, je bil njegov komentar kratek: »Bomo uredili.«
