Družinski zdravniki napovedujejo, da bodo po 1. juliju, če vlada ne prisluhne njihovim zahtevam, paciente protestno začeli pogosteje pošiljati v bolnišnice. Kot je pojasnil predsednik sindikata Praktikum Igor Muževič, se bodo bolj posvetili starejšim bolnikom, ki potrebujejo zahtevnejšo obravnavo. To pomeni, da bodo več pozornosti in časa namenili zahtevnejši obravnavi starejših bolnikov. Ta že danes ne bi smela trajati le nekaj minut, ki so ob velikem številu pacientov na voljo, je spomnil. Mlajše in »mobilne« bolnike bodo nasprotno preusmerjali na specialistično raven oziroma v bolnišnice.
Za ločitev urgence od rednega dela
Poleg postavitve ciljnega glavarinskega količnika (približno 1500 pacientov na enega zdravnika) in zmanjšanja birokracije, s katero se morajo danes ukvarjati, si želijo tudi boljše ureditve nujne pomoči. Sedanja ni dobra za paciente, pravijo, saj zdravniki ne morejo biti na več mestih hkrati. Strah jim zbuja tudi polletna zaporna kazen za brežiško zdravnico Nado Cesarec zaradi opustitve zdravniške pomoči. Omenjena zdravnica se je ukvarjala s pacientko, ki je izgubljala zavest, ko so jo klicali zaradi moškega, ki ga je stresla elektrika. Zdravnica je k temu pacientu, ki je kasneje umrl, poslala zgolj reševalce, njeni poklicni kolegi pa opozarjajo, da take situacije, ko hitro pride do napačne odločitve, niso nobena redkost. V kratkem bodo predsednika republike Boruta Pahorja prosili za sestanek, je napovedal Muževič: »Prosili ga bomo, da oceni primer in obsojeno zdravnico pomilosti«.
Spremeniti bi bilo treba kazenski zakonik, ugotavljajo družinski zdravniki, da se takšni primeri ne bi več ponavljali, pa bi morali spremeniti tudi organizacijo dela. Kobariški družinski zdravnik Saš Jurij Tašič predlaga uvedbo novega delovnega mesta triažnega oziroma urgentnega zdravnika. Nujni primeri s terena in ambulant se tako ne bi mešali z rednim delom. To je danes problem zlasti na podeželju, kjer v bližini ni urgentnih služb, kakršne imajo v mestih. »Način kombiniranja rednega dela in urgence, s katerim so soočeni kolegi na periferiji, povzroča situacije, ki so lahko nevarne,« ugotavlja ljubljanska družinska zdravnica mag. Nena Kopčavar Guček.
Odločanje včasih spominja na loterijo
Zdravniki opozarjajo, da se morajo ob več nujnih primerih hkrati odločati v hipu, in kaj hitro se zgodi, da se ne odločijo prav. Podatki, ki jih o nujnem primeru na terenu dobijo po telefonu, so pogosto pomanjkljivi, so opozorili. Poleg tega se včasih zgodi, da tisti bolnik, ki pravi, da mu ni nič hudega, v resnejšem stanju od nekoga, ki se na prvi pogled zdi bolj »nujen«. »Urgenca je nekakšna loterija,« je težavno odločanje povzel družinski zdravnik iz Juršincev Miro Lasbaher. Lasbaher, ki je ob vse slabšem financiranju in preobremenjenosti nedavno simbolno zaprl vrata svoje ambulante, je pobudnik peticije za ureditev razmer v osnovnem zdravstvu, ki jo podpisujejo zdravniki in njihovi pacienti.
