Škofjeločan je gore vzljubil že v mladosti, ko je s starši hodil na izlete po slovenskih Alpah. Tako se je že v četrtem razredu začel ukvarjati s športnim plezanjem, ki ga je treniral dobrih šest let, pridobljeno znanje in izkušnje pa je nato uspešno unovčil pred štirimi leti, ko se je odločil za vpis v kranjsko alpinistično šolo.
»Tu sem spoznal različne zvrsti plezanja, med katere sodita skalno plezanje poleti in ledno pozimi. Slednje se od skalnega niti ne razlikuje tako zelo, gre le za nekoliko drugačen način plezanja. Treba je zelo dobro poznati led in s cepinom dobiti pravi občutek, da je vse skupaj varno,« je razložil Svoljšak, ki tekmuje v težavnostnem lednem plezanju, čeprav tekmovanja potekajo tudi v hitrostnem, a so razmere za treniranje slednjega zaradi manj primernih površin v Sloveniji precej slabše.
Svoljšak je v svetovnem pokalu sicer prvič nastopil lani, a le na eni tekmi, letos pa se mu je ponudila priložnost, da celotno sezono, ki traja od januarja do marca, izpelje do konca. »Do zdaj je bilo vedno le pet tekem, že prihodnje leto pa jih bo zaradi širitve v ZDA sedem. Ritem je kar naporen, sploh januarja, ko je en konec tedna tekma v Južni Koreji, že teden pozneje pa nastop v Švici,« je povedal mladenič, ki je v skupnem seštevku v družbi še 70 tekmovalcev osvojil zelo solidno 25. mesto, že prihodnje leto pa si je za cilj zastavil uvrstitev med najboljših 15.
»Lahko rečem, da sem z letošnjo sezono, sploh ker je prva, zelo zadovoljen. Med drugim sem na svetovnem mladinskem prvenstvu v Švici osvojil tretje mesto, na zadnji tekmi v Rusiji pa sem se v članski kategoriji uvrstil v finale,« se je z uspehoma pohvalil 19-letnik, ki je v zelo kratkem času naredil ogromen napredek, ki ima še toliko večjo vrednost, ker trenira na lastno pest, brez napotkov in pomoči trenerja.
»V domači garaži imam manjšo plezalno steno, treninge pa opravim tudi na zunanjih plezališčih, ki so prirejena za plezanje s cepini. Večinoma treniram kar sam, morda enkrat na teden za razbijanje monotonosti k meni pride kakšen prijatelj,« je pojasnil Svoljšak, ki si novo znanje nabira na nadvse zanimiv način. »Po navadi na spletu pogledam posnetke, nato pa nekatere težje gibe zmagovalcev primerjam s svojimi in jih skušam posnemati. Ugotovil sem, da se veliko naučiš že na vsaki tekmi, z nasveti pa mi na pomoč priskočita tudi plezalca Jasna in Andrej Pečjak.«
Ko se bodoči študent fakultete za šport pripravlja na sezono, trenira petkrat na teden, a kot pravi, težav s pomanjkanjem prostega časa nima. »Zame je kar plezanje del mojega prostega časa. Nikoli nisem dojemal plezanja kot obveznost, zaradi katere bi potreboval dodaten počitek, ampak bolj kot konjiček,« je sklenil Svoljšak.
