Zagrebška Hypo Alpe-Adria-Bank in Splitska banka sta se očitno odločili, da predsedniku uprave Krke Jožetu Colariču vzameta eno njegovih ključnih orožij, ki je doslej onemogočalo vsakršen sovražni prevzem novomeškega farmacevta.
Hrvaški banki sta namreč upravi Krke poslali zahtevo za razširitev dnevnega reda skupščine, v kateri med drugim zahtevata, da se iz statuta izbriše omejitev, po kateri mora vsak posameznik za pridobitev več kot 20-odstotnega lastniškega deleža pridobiti soglasje nadzornega sveta, za pridobitev več kot 25-odstotnega deleža pa soglasje skupščine delničarjev. Prav ta statutarna omejitev in četrtinski delež, ki je v lasti države, sta doslej onemogočala morebiten sovražni prevzem Krke, ki bi bil že od vsega začetka obsojen na neuspeh. »To določilo statuta so delničarji sprejeli že na prvi skupščini, da bi zagotovili stabilno lastniško strukturo, ki upravi omogoča sprejem dolgoročnih strateških odločitev za razvoj družbe,« se je na zahtevo obeh bančnih lastnic odzvala uprava Krke, ki predloga hrvaških bank ne podpira. Ker je za spremembo statuta na skupščini potrebna 75-odstotna podpora navzočih delničarjev, hrvaški banki pa imata v lasti le nekaj več kot pet odstotkov delnic, bo za morebitno odpravo statutarnih omejitev potrebno soglasje države.
Splitska banka in Hypo banka zahtevata ne le spremembe statuta, ampak tudi izplačilo precej višjih dividend od prvotno predlaganih in umik celotnega sklada lastnih delnic. Po predlogu obeh bank bi morala Krka letos za izplačilo dividend nameniti skoraj 83 milijonov evrov oziroma 2,5 evra bruto za delnico, medtem ko je uprava predlagala izplačilo 1,61 evra bruto dividende za delnico. Hrvaški banki, ki ju v Sloveniji zastopa Skupina Alta v večinski lasti Deana Čendaka in Zvoneta Taljata, zahtevo utemeljujeta z napovedano stagnacijo čistega dobička. Po njunem mnenju Krka ni več zgodba rasti in bi zato morala svojim delničarjem izplačevati dosti večji delež dobička. Colarič jima odgovarja, da so doslej delničarji vsakokrat z veliko večino podprli predlog uprave glede izplačila dividend, letos pa bo dividendna donosnost Krkine delnice (okoli 3,2 odstotka) za dvakrat presegla povprečno dividendno donosnost farmacevtske industrije.
Colarič se ne strinja niti z zahtevo hrvaških bank za umik sklada lastnih delnic. S tem bi namreč Krka izgubila možnost, da lastne delnice kot del kupnine uporabi pri morebitnih prevzemih ali strateških povezavah. V Krki so še dodali, bi za ponoven nakup enake količine lastnih delnic (6,5 odstotka) potrebovali precej časa oziroma celo več let. Po trenutnih borznih cenah je Krkin sklad lastnih delnic vreden več kot 120 milijonov evrov, medtem ko so v družbi za nakupe lastnih delnic doslej namenili slabih 60 milijonov evrov. Z umikom lastnih delnic bi se po ocenah obeh bank izboljšala tudi vrednotenja Krkine delnice in povečala zanimivost delnice. Hypo bank in Splitska banka sta po neuradnih informacijah že lani poskušali doseči umik lastnih delnic, vendar jima to ni uspelo, saj zahteve za razširitev dnevnega reda skupščine nista poslali v skladu z določili zakona o gospodarskih družbah.
Čeprav je Krka v zadnjem času namenila že več milijonov evrov za nakup lastnih delnic, naj bi si hrvaški banki prizadevali, da nakupe še okrepi in s tem da jasen signal trgu, da je delnica podcenjena. Prav zaradi tega banki zahtevata, da delničarji upravi podelijo novo, nekoliko ohlapnejše pooblastilo za nakup lastnih delnic, ki bi upravi Krke omogočilo nakup dodatnih deset odstotkov lastnih delnic. Po predlogu obeh bančnih lastnic bi lahko namreč uprava Krke naslednja tri leta lastne delnice kupovala po ceni, ki ne bi smela biti nižja od knjigovodske vrednosti in višja od 30-kratnika čistega dobička za delnico. Glede na lanskoletne rezultate bi torej uprava Krke lastne delnice lahko kupovala v razponu med 35 in 140 evri za delnico, medtem ko je včerajšnja borzna cena znašala slabih 51 evrov.
