Čeprav se je število postelj v mladinskih prenočiščih od leta 2002, ko jih je bilo v prestolnici na voljo zgolj dvajset, do lani dvignilo na več kot tristo, pa najstarejši ljubljanski hostel, Hostel Celica, po besedah direktorja Tomaža Juvana še vedno vsako leto doseže več kot 80-odstotno zasedenost, kar je najboljša povprečna zasedenost med ljubljanskimi hostli. »Nekoč smo bili edini hostel v mestu, danes je konkurenca večja,« se spominja Juvan časov, ko so z inovativnim pristopom takratni upravljalci hostla – projekt sta pred desetimi leti finančno podprli ljubljanska mestna občina in ljubljanska študentska organizacija – orali ledino na področju mladinskega turizma v prestolnici.
»Naša prednost je močna zgodba«
Od julija 2003, ko je hostel v dvajset umetniško prenovljenih zaporniških celic z ohranjenimi originalnimi rešetkami sprejel prve goste, se je za debelimi zidovi nekdanjih vojaških zaporov na Metelkovi, ki so jih umetniki pred rušenjem branili celo s svojimi telesi, potem pa preuredili v stičišče popotnikov in umetnikov z vseh koncev sveta, veliko spremenilo, a, kot pravi Juvan, zadovoljstvo gostov ostaja. »Ker so mladi v desetih letih spremenili potovalne navade in način razmišljanja, smo tudi mi spremenili komunikacijo,« pojasnjuje Juvan in dodaja, da predvsem mladim gostom vse večji in zanesljiv vir informacij predstavlja splet, zato so vse bolj prisotni tudi tam, spremljajo pa tudi odzive gostov na različnih spletnih portalih.
»Ob tem je tudi vse več gostov, ki niso tipični backpackerji z nahrbtniki, temveč gosti, ki pred ceno postavljajo vzdušje. In naša prednost je prav močna umetniška zgodba. V vsaki sobi je svoj pečat pustil kakšen umetnik, tudi preoblikovanje samega zapora v hostel je bila velika finančna investicija, saj nismo iskali ekonomske upravičenosti projekta, temveč presežke na vsakem koraku,« še poudarja direktor. In prav inovativna rešitev, kako prostore vojaških zaporov, iz katerih so kaznjenci vse od avstro-ogrskega imperija pa do osamosvojitve leta 1991 skušali pobegniti, urediti v prijetne sobe za popotnike, je navdušila tudi številne založbe in spletne turistične portale. Deset let po odprtju se tako Hostel Celica ponaša z nazivom najboljšega hostla na svetu, ki so mu ga leta 2006 dodelili avtorji turističnega vodiča Lonely Planet, medtem ko so ga pri publikaciji 501 najboljši pobeg lani uvrstil na seznam najbolj nenavadnih in izvirnih objektov po svetu, prav tako lani pa so Celici na spletnem portalu Hostelworld podelili svoje priznanje hoscar za najboljši hostel v Sloveniji v letu 2010.
V prizidku savna in bazen
Trenutno so ocene na spletnih portalih, kot je TripAdvisor, sicer vedno dobro ocenjenega hostla, nekoliko nižje. »Povprečje je nekoliko slabše zaradi prenove, ki trenutno poteka, vendar po desetih letih so prostori prenove resnično potrebni. Upamo, da bodo dela zaključena v roku enega leta,« še napoveduje Juvan. Vendar to niso edine spremembe, ki bodo v prihodnje potekale za zidovi nekdanjega zapora. Ker si vse več gostov želi prenočiti v dvoposteljnih sobah z lastno kopalnico, nameravajo Celici dograditi prizidek, kjer naj bi bilo štirinajst dvoposteljnih sob s kopalnicami, načrtujejo pa tudi bazen in savno. »Idejni načrti so izdelani, sredstva bomo zagotovili sami. Potrebna je le sprememba prostorskega načrta, saj prizidki na Metelkovi za zdaj niso dovoljeni,« zaključuje Juvan.
