ECB si želi sodelovati pri oblikovanju in sprejemanju davka na finančne transakcije, da bi s tem preprečila morebitne negativne vplive na stabilnost trgov. Predlog uvedbe davka v 11 članicah EU namreč sproža ostre kritike finančnega sektorja, ki opozarja, da bi davek lahko opustošil trge, povišal stroške vlagateljev in izničil dobičke bank.
ECB se sicer doslej ni želela javno opredeliti do predlaganega davka, saj naj za to ne bi bila pristojna. Vendar pa njena ponudba za pomoč pri spremembah kaže, da je zadržana do njegove uvedbe, predvsem zaradi negativnih učinkov, ki bi jih imel na finančne trge.
Član izvršnega odbora ECB Benoit Coeure je za FT dejal, da so v banki pripravljeni konstruktivno pomagati vladam in Evropski komisiji, da bi zagotovili, da uvedba davka ne bo imela negativnih učinkov na trge.
Kot poudarja Evropska komisija, bi omenjeni davek zagotovil, da bi finančni sektor ustrezno prispeval k premagovanju krize in polnjenju javnih blagajn v prihodnje, članice pa bodo same odločile, kako bodo porabile prihodke od davka. Pobiranje tega davka v enajsterici bi lahko prineslo od 30 do 35 milijard evrov na leto, kar je odstotek davčnih prihodkov 11 članic.
Vendar pa nesoglasja glede uvedbe davka kažejo, da ta najverjetneje ne bo uveden s 1. januarjem prihodnjega leta, kot je načrtovano, še poroča FT.
