Kakšen zrak dihajo Ljubljančani in Ljubljančanke? »Če pogledamo podatke merilnih postaj po vsej državi, je lokacija med Tivolsko cesto in Vošnjakovo ulico najslabša v Sloveniji, vendar pa ne gre celotne občine soditi le po enem območju,« pojasnjuje Tanja Bolte iz državne agencije za okolje (Arso), ki ima merilno postajo ob svoji stavbi za Bežigradom. Na tej lokaciji koncentracija delcev s premerom, manjšim od deset mikronov (PM10), precej redkeje preseže dovoljenih 50 mikrogramov na kubični meter kot pa v centru. »Merilno mesto za Bežigradom naj bi bilo bolj reprezentativno za urbane predele Ljubljane, kjer živi večina prebivalstva,« še razlaga Boltetova.
Podobne rezultate kot za Bežigradom beležijo tudi na postaji pri biotehniški fakulteti. Število preseganj, ki so jih letos v prvih treh mesecih zabeležili na teh dveh postajah, ostaja v dovoljenih mejah, medtem ko je bila v enakem času koncentracija delcev PM10 na lokaciji ob Tivolski cesti presežena že 39-krat. Glede na to, da se je letos zaradi dolge zime podaljšala tudi kurilna sezona, pa je pričakovati, da bo to število konec leta še vsaj dvakrat večje. Velik vpliv na to imajo tudi vremenske razmere, padavine lahko denimo močno zmanjšajo število preseganj.
Zimski čas tudi sicer velja za obdobje največjih preseganj. Povprečne vrednosti onesnaženosti zraka po podatkih od 2006 do 2012 kažejo, da je koncentracija delcev PM10 največkrat povečana v začetku leta – februarja približno 20 dni in januarja 17 dni. To je med drugim povezano tudi s kotlinsko lego prestolnice, saj so zanjo značilne temperaturne inverzije, ki onemogočajo vertikalno kroženje zraka – delci ostajajo na mestu, onesnaženje pa se le kopiči.
Postopno bodo uvedli modeliranje
Na podlagi tega, da koncentracije delcev presegajo dovoljene meje izključno v času kurilne sezone, Boltetova poleg prometa in industrije kot vir delcev PM10 izpostavlja še individualna kurišča. »V Ljubljani je sicer več blokovskih naseljih, kjer so porabniki priključeni na daljinsko toploto ali plin in se manj ogrevajo s kurjavo na drva, vendar je treba upoštevati, da zrak nima meja. Širi se iz urbanega v ruralno okolje kot tudi obratno,« še pojasnjuje strokovnjakinja iz sektorja za kakovost zraka. Ob tem poudarja, da lahko že vsak pri sebi nekaj naredi – z informiranjem o pravilnem načinu kurjenja, z menjavo starih peči, z zadostnim sušenjem drv in podobno.
»Trenutno ne razpolagamo z natančnejšimi podatki o vzročni povezanosti posameznih virov z dejanskim onesnaženjem, na osnovi katerih bi lahko utemeljeno ukrepali,« pa odgovarjajo iz občinskega oddelka za varstvo okolja. Prvi korak, ki ga načrtujejo, naj bi bil tako postopna vzpostavitev modeliranja onesnaženosti zraka, da bodo lahko potem na osnovi rezultatov natančneje ocenili posamezne deleže onesnaženja po izvoru in po kraju nastanka. »Tako bo mogoče določiti različne scenarije ukrepov in izbrati tistega, ki bo najbolj učinkovit,« še pojasnjujejo občinarji. Kdaj se bo modeliranje začelo, še ne omenjajo. Boltetova potrjuje, da je to pravi način. »Zrak v prestolnici se je v preteklosti zelo izboljšal. Denimo pri žveplovem dioksidu se je ugotovil vir in potem so uvedli določene ukrepe za omejitev teh virov. Tako je treba narediti tudi pri delcih.« Poleg delcev je po vsej državi težava še ozon, predvsem poleti, sicer pa v prestolnici ni skrb zbujajočih drugih kazalnikov kakovosti zraka, pomirja.
Rešitev: trajnostna mobilnost
Posebnost prestolnice v primerjavi z večino drugih slovenskih mest je gost promet, ki je tako najpomembnejši vir prašnih delcev v Ljubljani. Merilna postaja ob Tivolski cesti je tudi najbolj prometno merilno mesto v državi, zato ni presenečenje, da je kakovost zraka v ozkem pasu ob prometni cesti toliko slabša kot drugod. Na tovrstnih lokacijah je onesnaženost zraka celo od 60 do 70 odstotkov višja kot na lokacijah mestnega ozadja, kjer se ljudje bolj zadržujejo, ocenjujejo na Arsu. Tudi podatki sedemletnega časovnega niza od 2006 do 2012 kažejo, da je število preseganj veliko manjše ob koncu tedna, ko so ljubljanske ceste manj obremenjene.
V občinskem programu varstva okolja so vodilni na področju mestnega okoljevarstva kot prvi strateški cilj postavili vzpostavitev sistema trajnostne mobilnosti. »Prestolnica se v mednarodnem merilu ne obravnava več le kot mesto Ljubljana, temveč kot urbano območje, ki obsega območje dnevnih migracij s središčem v Ljubljani. Zaradi svoje lege na križišču evropskih transportnih koridorjev pa je podvržena še dodatnemu tranzitnemu prometu,« pojasnjujejo prometno problematiko. V prihodnje je tako njihov cilj izboljšanje porazdelitve mobilnosti, da bi bila tretjina poti opravljenih z javnim prometom, tretjina na nemotoriziran način in tretjina z osebnimi vozili, ki jih želijo čim bolj potisniti na obrobje mesta. »To je tudi glavni izziv, ki nas čaka v naslednjih letih,« priznavajo. Ob tem kot izjemno pomemben ukrep štejejo postopno zapiranje mestnega središča za ves promet oziroma postopno povečevanje zaprte cone – z zaprtjem Slovenske ceste, ki je predvideno še letos po zaključku evropskega tedna mobilnosti.
Načrt še kar usklajujejo
Slovenija se po količini izpustov delcev PM10 na prebivalca uvršča v sam vrh med državami članicami Evropske unije. Konec januarja je evropska komisija proti Sloveniji, Latviji in Bolgariji znova začela predsodni postopek zaradi čezmernih koncentracij prašnih delcev, ki vsako leto povzročijo več smrti kot prometne nesreče. Prav tako smo letos že prejeli še dodaten uradni opomin komisije, ker pristojni še niso sprejeli ustreznih ukrepov in tako Slovenija ni izpolnila svojih obveznosti glede čistejšega zraka v Evropi.
Sredi marca je slovenska vlada odgovorila, da bo odpravila vse kršitve, ki so jih omenili v opominu, in v tem času je okoljsko ministrstvo res pripravilo in uskladilo štiri načrte za Celje, Mursko Soboto, Novo mesto in Kranj, medtem ko prestolnica svojega načrta za kakovost zraka še vedno nima. Z ministrstva za kmetijstvo in okolje odgovarjajo, da priprava ljubljanskega intenzivno poteka, osnutek je že pripravljen, na magistratu so že podali svoje vsebinske pripombe, ki so jih zdaj vnesli, zdaj morajo čistopis novega teksta mestu še enkrat poslati v obravnavo. Na dnevnem redu prihodnje seje mestnega sveta, ki mora odlok potrditi preden ga sprejme vlada, pa ni še nobenega načrta o kakovosti zraka.
