»Obdobje samoumevnosti kapitalizma se bliža koncu,« se začenja besedilo na letaku iniciative, ki ga zaznamuje simbol rdeče zvezde in v njej stisk rok. Teh je bila danes polna Stara elektrarna, kjer so mladi intelektualci iz različnih vstajniških skupin predstavili novo pobudo oziroma, kot so pojasnili, platformo, na kateri se bodo povezovale skupine s skupnim ciljem – zamenjavo kapitalističnega sistema z demokratičnim socializmom.
»Po dveh letih slepote, ko so nas hoteli prepričati, da to ni kapitalizem, so kapitalistična protislovja eksplodirala pred našimi očmi. To je kapitalizem v vsej svoji naravi,« je bil oster Luka Mesec iz Delavsko-punkerske univerze (DPU). Ne gre namreč za krizo – kriza ni izjema pri delovanju kapitala, ni motnja v samouravnavanju trgov in ni posledica nenadne rasti števila lenih, korumpiranih, nepodjetnih in na sploh nekonkurenčnih posameznikov, ampak je sredstvo, s katerim kapitalistično gospodarstvo uveljavlja svojo prevlado nad družbo in naravo. »Živimo v obdobju, ko normalno delovanje kapitalističnega gospodarstva zahteva, da se v imenu ohranitve profitov znebi še zadnjih ostankov bremena demokratičnega nadzora, delavskih pravic in javnih storitev,« je še dejal Mesec. »Mi si ne zatiskamo oči, napajamo se iz dvestoletne tradicije delavskih gibanj. Kapitalizem, ki ga vodi želja po dobičku, hočemo zamenjati s sistemom, v katerem bo ključno sodelovanje, demokratično načrtovanje proizvodnje in zadovoljevanje potreb vseh članov družbe.«
Cilj ni nova stranka
Kot pravijo v iniciativi, se tako korenite spremembe ne morejo zgoditi čez noč, ampak je za to potreben čas. Kot gibanje nameravajo delovati v smeri vzpostavitve demokratičnega socializma na vseh področjih družbe, ne skrivajo pa tudi političnih ambicij, čeprav po besedah Roka Kogeja iz DPU »cilj ni oblikovati stranko, cilj je pravičnejša družba«. Kdaj bi torej gibanje lahko zaživelo tudi kot politični akter, še ne vedo, odločeni pa so, da na kompromise ne bodo pristajali. »Zavedati se je treba, da nočemo ohranjati kapitalizma, ampak ga zrušiti. Zato je pravzaprav iluzorno pričakovati, da bi lahko s katero od obstoječih (parlamentarnih) strank dosegli konsenz glede tega,« je še dejal Kogej.
Ne želijo se navezovati na bivše neuspešne režime
V novi iniciativi so sicer zelo kritični do evropskih integracij, vendar pa med njihovimi predlogi izstopa iz EU ni. »S takšno potezo bi tvegali hude sankcije, zato razmišljamo nekoliko drugače. Če bi se v Sloveniji, kjer zaenkrat nimamo prave leve opcije, ampak dejansko vse opcije sledijo isti paradigmi, vendarle vzpostavila levica in se zavihtela na oblast, bi bilo smiselno odložiti to vprašanje in hkrati okrepiti podobna gibanja v drugih evropskih državah. Dolgoročno bi tako lahko zgradili demokratično socialistično Evropo,« je še povedal Mesec.
Pri tem poudarjajo, da se nikakor ne želijo navezovati na bivše režime, ki so se v preteklosti izkazali za neuspešne, ampak želijo nov, drugačen družbeni red, ki bo temeljil na solidarnosti, strpnosti in sonaravnosti. »To ni utopičen načrt popolne družbe, ampak konkretne zahteve celotnega delavskega razreda, zahteve vseh nas, ki moramo za preživetje prodajati lastno delovno silo.«
Kaj točno predlagajo?
Kratkoročni predlogi Iniciative za demokratični socializem
1. Nadaljnji razvoj kakovostnih javnih storitev za vse prebivalke in prebivalce. Zdravstvo, izobraževanje, socialno varstvo, javni prevoz, kulturne dobrine, pravna pomoč ter starostne in invalidske pokojnine se morajo zagotavljati v javnih in nepridobitnih organizacijah, medtem ko mora biti financiranje teh storitev v celoti zagotovljeno iz javnih sredstev.
2. Vpeljava in razvoj posvetovalnih oblik neposredne politične demokracije, ki bodo omogočale strpno soodločanje o skupnih zadevah na podlagi človekovih pravic in socialne pravičnosti ob hkratni debirokratizaciji vseh institucij političnega predstavništva in socialne države. Zagotovljen mora biti vpliv skupnosti, zaposlenih in »uporabnikov« pri soodločanju, saj lahko institucije le z vključitvijo vseh izvajajo storitve na podlagi dejanskih potreb.
3. Vzpostavitev ekonomske demokracije. Pravica do soupravljanja in pravica do solastništva podjetij sta temeljni demokratični pravici zaposlenih, saj morajo imeti zaposleni možnost odločanja na vseh ravneh, tako v zasebnem kakor v javnem sektorju.
4. Gospodarska politika, ki se bo zavzemala za polno zaposlenost ter socialno in okoljsko vzdržen razvoj, utemeljen na upoštevanju socialnih in okoljskih pogojev proizvodnje. Preusmeritev ekonomskih prioritet v razvoj gospodarskih panog obnovljivih virov energije, energetske učinkovitosti, strateških naravnih virov (kot so les, voda, semena, obdelovalna zemljišča), prehranske samooskrbe; hkratna uvedba progresivne zelene davčne politike.
5. Polna zaposlenost in skrajševanje delovnega časa. Štirideseturni delovnik je ob današnji produktivnosti in avtomatizaciji proizvodnje preživet ter eden izmed glavnih vzrokov brezposelnosti. Zagovarjamo krajšanje delovnega časa do ravni, ki bo omogočala polno zaposlenost.
6. Dvig minimalne plače na vsaj 70 odstotkov povprečne plače. Obrniti je treba trend rasti socialnih neenakosti in določiti največje možne razlike v plačah.
7. Preoblikovanje sistemsko pomembnih bank v javni servis po zgledu javnega šolstva in zdravstva. Banke morajo služiti javnemu interesu, ne zasebnemu.
8. Sprememba davčne politike v smeri progresivne obdavčitve do ravni, ki bi omogočila zgoraj opisano raven in kakovost javnih storitev. Dvigniti bi bilo treba tudi davek na dohodek pravnih oseb in davek na finančne transakcije, prav tako davek na zemljiško lastnino in podobno premoženje, in sicer dosledno za vse lastnike (tudi verske skupnosti), ki presegajo določen cenzus.
