Približno 60 odstotkov okuženih z virusom ne razvije kliničnih znakov bolezni
Bolezni so najbolj izpostavljeni ljudje, ki živijo na ogroženih področjih oziroma se veliko zadržujejo v naravi. Prvi znaki KME so podobni gripi in se pojavijo sedem do štirinajst dni po okužbi. Pri človeku se lahko pojavi utrujenost, slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina in glavobol, kasneje lahko nastopijo znaki, značilni za meningitis, kot so visoka temperatura, močan glavobol, slabost in bruhanje, lahko celo nezavest in smrt. Približno 60 odstotkov okuženih z virusom ne razvije kliničnih znakov bolezni. Pri nekaterih ostanejo trajne posledice, ki se kažejo s ponavljajočimi se glavoboli, paralizami, motnjami koncentracije. Približno en odstotek okuženih ljudi umre.
Cepljenih je le okoli 12 odstotkov Slovencev
Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja je incidenca bolezni v Sloveniji za leto 2011 znašala 12,0/100.000 prebivalcev. V letu 2011 je bilo prijavljenih 247 obolelih za KME, kar je več kot leta 2010, ko je bilo prijavljenih 166 primerov obolelih. Najbolj ogroženi sta Gorenjska, Koroška ter osrednja Slovenija. Glede na to, da Slovenija velja za endemično območje klopnega meningoencefalitisa in se uvršča v sam vrh evropskih držav, je odstotek precepljenega prebivalstva v Sloveniji nizek, cepljenih je le okoli 12 odstotkov ljudi. Zato je ključno osveščanje splošne javnosti in izvajanje aktivnosti, ki bodo pripomogle k dvigu stopnje precepljenosti. IVZ podatkov o tem, koliko se jih je lani cepilo, še nima. Leta 2011 se je cepilo 82.207 ljudi, največ jih je to storilo v Kranju, Leta 2010 pa se jih je cepilo 44.231 ljudi, največ v Ljubljani.
Potrebna je pravilna zaščita in temeljit pregled
Pred klopi se lahko zaščitimo s primerno obleko (oblačila iz gladkega materiala, ki klopom onemogočajo, da bi se oprijeli) ter z uporabo kemičnih sredstev za odganjanje mrčesa – repelentov. Obstajajo tudi elektronski odganjalci, ki si jih pripnemo na obleko in oddajajo visoke zvočne frekvence, kar odganja klope. Strokovnjaki opozarjajo, da repelenti niso 100-odstotno učinkoviti, saj nekateri ljudje dobijo klopa kljub uporabi repelentov, delovanje repelentov je časovno omejeno. Ko se vrnemo iz narave, kjer smo izpostavljeni klopom, domov, se moramo temeljito pregledati, odstranimo morebitne prisesane klope, se stuširamo, si umijemo lase ter oblačila operemo.
Cepljenje ponuja zanesljivo zaščito pred KME veliki večini (več kot 90 odstotkom) cepljenih
Cepijo se lahko vsi ne glede na osnovne bolezni (izjema so le nekatera nevrološka obolenja) in starost, torej od otrok od enega leta starosti naprej pa vse do starostnikov. Inštitut za varovanje zdravja priporoča, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih z enomesečnim razmakom. Tretji odmerek sledi čez 9 do 12 mesecev, nato pa so potrebni poživitveni odmerki, prvi čez tri leta, pozneje pa na pet let, po 60. letu pa znova po en odmerek na tri leta. Če začnemo cepljenje v poletnih mesecih, je priporočljivo dobiti drugi odmerek cepiva že dva tedna po prvem, da čim prej dosežemo zaščitni nivo protiteles. Cepljenje poteka na vseh območnih zavodih za zdravstveno varstvo in tudi pri izbranih zdravnikih.
