Novoustanovljena delniška družba Casino Grosuplje, skupen projekt Občine Grosuplje in družbe Kongo Hotel & Casino, ki jo vodi poslovnež Joc Pečečnik, naj bi prinesla zadovoljstvo obema partnerjema v poslu. Občina naj bi poslej iz naslova koncesnine prejemala bistveno višji letni prihodek – s sedanjih 300.000 evrov na leto naj bi se do leta 2018 zvišal na 1,3 milijona evrov – Pečečnik pa bo z občinsko pomočjo prišel do tako imenovane velike koncesije, ki je družba brez 80-odstotne udeležbe države ne more pridobiti. »Nova zgodba bo za Kongo boljša, saj bomo lahko imeli večji nabor igralniških produktov. V prvi vrsti bodo to žive igre, zraven pa še bingo in poker turnirji ter online igre,« je pojasnil Pečečnik.
Rdeče številke zaradi amortizacije
Poslovnež pravi, da največji riziko pri poslu nosi sam, ne pa občina. Zato bo malo koncesijo, ki jo ima trenutno igralni salon ob dolenjski avtocesti, skušal zadržati in prenesti v Ljubljano ali v katero drugo občino. »Selitev male koncesije je za nas zgolj varnostni ukrep. Če bi se z veliko koncesijo kar koli (politično) zalomilo ali bi jo izgubili, bi lahko v Grosuplje vrnili malo koncesijo in s tem vzpostavili zdajšnje stanje. Pri tako veliki investiciji in v tako specifičnem poslu, kot je igralništvo, si enostavno ne moremo privoščiti, da bi ostali brez koncesije.«
Družba Kongo Hotel & Casino zadnja tri leta sicer plava v rdečih številkah, a Pečečnik razlaga, da je bil prikazan knjigovodski minus zato, ker so v prejšnjih letih velik del sredstev namenjali za amortizacijo. Letos naj bi družba prvič izkazovala dobiček. »770.000 evrov je šlo v teh letih samo za amortizacijo, 550.000 evrov pa je bilo izgube, kar pomeni, da smo vso izgubo ustvarjali na račun amortizacije. To je bila knjigovodska vaja,« je pojasnil Pečečnik.
Na vprašanje, ali ni res, da bi v primeru ustvarjanja izgube vsak lastnik nosil posledice v višini kapitala, ki ga je vložil, Pečečnik odgovarja pritrdilno. »Najbolj črn scenarij je, da bi Občina Grosuplje vložila kapital, ki bi ostal v družbi, ta pa bi ustvarila izgubo. To pomeni, da bi se občinski denar pokuril. A ne smemo pozabiti, da bo občina zdaj dobila veliko višjo koncesnino, na podlagi katere bo že v enem letu in desetih mesecih vloženo dobila nazaj. S tem da se popolnoma nič ne naredi in Kongo ostane takšen, kot je.«
V podelitev koncesije se lahko vmeša politika
Medtem ko v Grosupljem menijo, da država s podelitvijo nove, velike koncesije ne bi smela komplicirati, ima Pečečnik glede tega mešane občutke. »Prejšnja vlada je na ves glas vpila – in to počne tudi zdajšnja –, da potrebujemo investicije in nova delovna mesta in da želi pomagati gospodarskim družbam, da bodo več ustvarjale. Na podlagi izrečenega lahko sklepam, da ne bo težav. Če pa pogledam realno, me zelo skrbi, ali se ne bodo nemara našli politični ali drugi razlogi, ki bi preprečili tako lep projekt.«
Namige opozicije v grosupeljskem občinskem svetu, da kani občina pri projektu sodelovati tudi z odprodajo občinskih zemljišč v okolici Konga, kjer naj bi v prihodnje zrasel avtokamp, je poleg občinskega vodstva zanikal tudi poslovnež. »To nima nobene povezave z novo družbo. Vse investicije v morebitni avtokamp in drugo ostajajo v domeni mojega starega podjetja Hotel in Restavracija Kongo. Bo pa, če do tega pride, to dobrodošla popestritev, saj je v igralništvu in turizmu v zadnjem času zaznaven drastičen upad, zato se je treba truditi za nove produkte. Odprli bomo tudi picerijo,« je napovedal Pečečnik in poudaril, da bo nova delniška družba zgolj nosilec koncesije, edini vložek občine pa ustanovitveni kapital.
