Ljubljana.Simon Golub, še do nedavna eden vodilnih slovenskih kriminalistov, ki je do sredine letošnjega januarja vodil oddelek za finančno kriminaliteto in pranje denarja na Generalni policijski upravi, je predvčerajšnjim umrl v delovni nesreči. Tragični dogodek verjetno ne bi pritegnil večje pozornosti, če se ne bi Golub sredi januarja znašel v primežu svojih kolegov, ki so v njegovih službenih prostorih opravili hišno preiskavo zaradi suma kaznivega dejanja sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje.
Najbolj nenavadno pri vsem skupaj je dejstvo, da bi morali Goluba ravno včeraj sploh prvič zaslišati zaradi omenjenega kaznivega dejanja. A je, kot rečeno, le dan pred tem preminil v delovni nesreči. Po naših podatkih gre za nesrečno naključje, zaradi katerega pa bo preminuli kriminalist izgubil tudi možnost oprati svoje ime, saj bodo njegov primer preiskovalci zdaj verjetno za vedno zaprli.
Po naših podatkih se je Simon Golub ponesrečil predvčerajšnjim popoldne, ko je na območju Šmartnega v Rožni dolini (na območju Celja) popravljal streho na starejši hiši, menda preurejeni v počitniško hišico. Doma je povedal, da gre popravljat streho, ko ga do večera ni bilo, pa so svojci o vsem skupaj obvestili tudi policiste. Ti so kasneje ugotovili, da je Golub, ki je delal sam, med popravilom padel kakšne štiri metre v globino in na kraju dogodka umrl. Po naših podatkih je pri padcu z glavo nesrečno zadel v cvetlično korito, kar je bilo verjetno usodno.
Odločno zavrnil očitke
Spomnimo, da je zgodbo o domnevno podkupljivem kriminalistu sredi januarja objavil časnik Večer, v katerem so zapisali, da naj bi Golub v zameno za denarno nagrado nekatere osumljence »obvaroval« pred zaslišanji svojih kolegov, med drugim tako, da naj bi določene obremenjujoče dokumente zadržal in »spravil v predal«. Golub se je prek svojega odvetnika Borisa Kandutija ostro odzval na ta zapis in vse očitke odločno zavrnil, potrdil pa le, da so pri njem opravili hišno preiskavo in ga suspendirali – a ne zaradi obtožb, navedenih v časopisu. Kaj natančno mu očitajo, ni pojasnil.
Ker je zadeva obstala v fazi preiskave, konkretnih podatkov o celotnem primeru uradno nikoli ni bilo mogoče dobiti, po naših neuradnih podatkih pa je bilo ogorčenje Simona Goluba nad omenjenimi navedbami vendarle upravičeno, saj po zagotovilih naših virov pri kriminalistovem domnevno nezakonitem početju nikoli ni šlo za prejemanje podkupnine ali zadrževanje določenih obremenilnih dokumentov. Slednje je po besedah naših sogovornikov iz vrst kriminalistov tudi praktično nemogoče, saj je vsak papir, ki ga dobijo, evidentiran, tako da je težko kar koli skriti.
Prijava podjetnika sumljivega slovesa
Kolikor nam je uspelo izvedeti, so kolegi Goluba začeli preiskovati zaradi prijave podjetnika sumljivega slovesa, ki naj bi posloval s kriminalistovim bratom in izkoristil njegovo naivnost. Na neki točki se je v njuno poslovno razmerje vpletel tudi Simon Golub, ki naj bi dal bratu posojilo, do katerega se je nato menda s spornimi manevri dokopal omenjeni podjetnik. Ko naj bi Golub od njega zahteval, naj mu vrne vloženi denar, pa ga je podjetnik prijavil preiskovalcem. Kolegi so se nato kriminalista lotili tudi s pomočjo prisluškovanja in sledenja, vendar po naših podatkih na prisluhe niso ujeli nič spornega. Vseeno so kasneje pri njem opravili še hišno preiskavo in ga suspendirali, znašel pa se je tudi v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Če vse omenjeno drži, so se kriminalisti kolega, ki je vodil nekatere izjemno odmevne preiskave (denimo proti Igorju Bavčarju, Bošku Šrotu, nekdanjemu prvemu možu Merkurja Binetu Kordežu in celo proti domnevnemu mednarodnemu preprodajalcu steroidov Mihaelu Karnerju), lotili nadvse trdo in vprašanje je, ali bi njihovi očitki zdržali presojo tožilstva in sodišča. Očitkom navkljub je treba dodati, da je bil Golub po besedah nekaterih kolegov priznan strokovnjak za področje pranja denarja in da je bil zelo zagret in uspešen kriminalist s pravšnjo mero trme. Ali je šlo v njegovem primeru zgolj za preveliko zagretost njegovih kolegov, ki so želeli na vsak način ohraniti videz policije kot neomadeževane organizacije, ali pa so bili očitki vsaj do neke mere vendarle upravičeni, pa javnost ne bo nikoli izvedela.
Njegov zagovornik Boris Kanduti, tudi sam bivši kriminalist, je včeraj ocenil, da po presoji vsega zbranega gradiva ne vidi, da bi njegov klient zagrešil kakšno kaznivo dejanje. »Zato gre za žalosten primer, saj ne bo mogel nikoli dokazati, da je bil čist, s čimer bi si lahko povrnil tudi čast in ugled, ki mu po mojem mnenju pripadata,« je bil jasen Kanduti.
