Namen simpozija je bilo najti odgovor na vprašanje, kaj je potrebno storiti, da bo tudi pri nas neformalno pridobljeno znanje upoštevano, cenjeno in priznano. Po besedah Boštjana Rozmana Zgonca z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je glavni problem vprašanje, kdo lahko priznava neformalno pridobljeno znanje. Pravi, da NVO-ji tega ne morejo, saj to lahko naredijo le tisti, ki so za to formalno pooblaščeni. Dodaja še: »Imamo pravni okvir in orodje, da to naredimo, vendar še nimamo primerne klime, ki bi spodbujala priznavanje neformalnega izobraževanja.«
Kljub priporočilom Evropske komisije in Sveta Evrope da je potrebno neformalno pridobljeno znanje upoštevati, ga priznavati in validirati, v Sloveniji na tem področju še ni vidnega napredka, ugotavljajo organizatorji srečanja. Manuel Kuran, predstavnik Andragoškega centra Slovenije (ACS), je ob tem povedal, da na podlagi evropskih priporočil pripravljajo okvir ključnih kompetenc, ki bi jih moral razvijati vsak odrasel človek, a se srečujejo s problemom, kako meriti pridobivanje kompetenc in kako jih ustrezno priznavati.
V nadaljevanju so gostje razpravljali tudi o možnosti priznavanja neformalno pridobljenega znanja v nevladnih organizacijah v okviru zaposljivosti, nadaljnjega izobraževanja in prepoznavanja v kvalifikacijskih sistemih. Katarina Bremec – Slanič iz e-Študentskega servisa je kot primer beleženja neformalno pridobljenih izkušenj navedla »Moje izkušnje«, sistem, ki so ga razvili v sodelovanju z Zavodom Nefiks. »Glavna prednost sistema je, da imajo mladi vsa opravljena dela zbrana na enem mestu, zraven pa so opredeljene še kompetence, ki so jih z delom razvili. Odzivi delodajalcev so izjemno dobri: vidijo lahko kdaj in kako dolgo je posameznik opravljal delo ter v katerem podjetju,« je povedala Bremčeva.
Da so neformalno pridobljene izkušnje pomembne predvsem za mlade, je potrdila tudi Tea Jarc iz Mladinskega sveta Slovenije: »Mladi se po končani formalni izobrazbi ne morejo vključiti na trg dela. Beleženje neformalnega izobraževanja je izjemno pomembno, tako za mlade posameznike, kot tudi za njihove bodoče delodajalce. V NVO mladi pridobijo veliko znanja in izkušenj, ki jih ne morejo osvojiti v šolah, potem pa se te kompetence formalno sploh ne upoštevajo, ker niso primerno zabeležene oziroma priznane.« Alenka Blazinšek iz Zavoda Nefiks pa je še dodala: »Zavedamo se, da je v času krize veliko drugih prednostnih nalog, ki se jim mora naša država posvetiti, vendar je lahko prav ureditev tega področja del rešitve pri reševanju problemov trga dela in povečanju možnosti zaposlitve tistih, ki jih formalni šolski sistem ni uspel primerno usposobiti za to.«
Na simpoziju so predstavniki NVO že predstavili memorandum, ki so ga naslovili na odločevalce, pristojne za priznavanje neformalno pridobljenega znanja. V slednjem jih pozivajo k sledenju priporočilom Evropske komisije o čimprejšnji vzpostavitvi sistemskih možnosti za priznavanje neformalno pridobljenega znanja na vseh ravneh formalnega izobraževanja, vključevanju predstavnikov nevladnih organizacij v procese vzpostavljanja nacionalnih sistemov priznavanja neformalno pridobljenega znanja in k vzpostavitvi delujočega sistema, ki bo koristil vsem državljanom.
