V DZ so namreč odvzeli akreditacijo fotoreporterju Janiju Božiču zaradi fotografije sms-sporočila sedanji predsednici vlade Alenki Bratušek. Kot so pojasnili v službi za odnose z javnostjo, so sicer seznanjeni s tremi takšnimi primeri, ko je bilo na fotografijah videti vsebino elektronskega ali sms-sporočila nekemu poslancu. Kot je bilo zaznati v medijih, je šlo v vseh treh primerih za člane PS - Romana Jakiča, Janija Möderndorferja in Bratuškovo. Vendar jim je le v primeru Bratuškove avtor znan. So pa o vseh primerih obvestili informacijsko pooblaščenko in častni razsodišči novinarskih združenj.

Na kršenje pravil DZ je na zadnji seji, ko so poslanci odločali o imenovanju nove ministrske ekipe, opozoril tudi predsednik DZ Janko Veber.

Razpravo na kolegiju pa je sprožil vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko. Kot je dejal, so v preteklosti v prostore njihove poslanske skupine večkrat nenajavljeno prišli predstavniki medijev in tudi snemali ter fotografirali, čeprav so sami na to opozorili, pa ni bilo nikakršnih sankcij. Zdaj pa je bila akreditacija odvzeta zaradi enega posnetka z balkona DZ, ki je v bistvu javni prostor. "V čem je razlika med našo zasebnostjo v SDS in zasebnostjo v PS," je spraševal vodja poslancev SDS.

Kot mu je odgovorila generalna sekretarka DZ Mojca Prelesnik, so ravnali v skladu s pogoji za delo predstavnikov medijev v DZ, ki prepoveduje bližnje posnetke. Kot je dejala, ne ve za noben primer, ko bi še šlo za tako grob poseg v zasebnost kot tokrat. So pa eno akreditacijo odvzeli tudi februarja lani.

Da bi bilo ravnanje v primeru PS drugačno kot v primeru SDS, je zavrnil tudi vodja poslanske skupine PS Jani Möderndorfer, ki je spomnil, da so na temo dela medijev v DZ že bili sestanki, da pa so se odločili za "relativno odprt sistem". Kar pa zadeva snemanje in slikanje z balkona, so zaradi sedežnega reda pač najbolj pod udarom v SLS in PS.

V Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) namreč v današnji izjavi za javnost opozarjajo, da je vodstvo DZ pri odvzemu akreditacije Božiču obšlo predvideni dvostopenjski postopek, ki ga predvidevajo pogoji za delo predstavnikov medijev v DZ. Kot določajo, na prvi stopnji vodja službe za odnose z javnostmi predstavnika medija, ki krši pravila, opozori in o tem obvesti generalnega sekretarja DZ ter uredništvo, za katero predstavnik medija dela. Če se kršitve ponovijo, generalni sekretar na predlog vodje službe za odnose z javnostmi akreditacijo prekliče oz. začasno odvzame in o tem obvesti uredništvo in predsednika DZ.

Po navedbah ZNP pa je generalna sekretarka DZ v tem primeru ta postopek obšla. "Nenavadno je, da DZ zahteva od novinarjev, da spoštujejo njihove pravilnike, ki jih vodstvo DZ samo ne spoštuje," so zapisali v ZNP. DZ oz. njegovo generalno sekretarko zato pozivajo, da prekliče "protipraven odvzem" akreditacije.

V službi za odnose z javnostjo na očitke ZNP za zdaj ne odgovarjajo, saj sami protesta ali uradne pritožbe še niso prejeli. O vseh primerih so sicer sami obvestili informacijsko pooblaščenko in častni razsodišči novinarskih združenj.

Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je že ob objavi fotografije Jakičevega dopisovanja na spletni strani Reporterja opozorila, da gre za sum kaznivega dejanja, in sicer za poseg v komunikacijsko zasebnost. Jakič je po sodni poti tudi zahteval umik fotografije in članka z začasno odredbo in plačilo denarne kazni, vendar je sodišče njegov predlog zavrnilo.

Kot je razvidno iz sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki so ga posredovali iz Reporterja, je sodišče med drugim ugotovilo, ko so sami pogledali objavljeno fotografijo na spletni strani, da tudi ob maksimalni povečavi elektronski naslov Jakiča ni berljiv, pa tudi, da ima javnost interes seznaniti se z ravnanjem Jakiča, ki (lahko) vpliva na njegovo ravnanje pri določanju kadrovske politike. Prav tako Jakič ni dovolj natančno pojasnil, kakšne duševne bolečine bi lahko trpel zaradi posega v čast in dobro ime in ni dokazal obstoja nenadomestljive škode.

Sodnica Sergeja Jeras je navedla še, da bi izdaja začasne odredbe mediju nesorazmerno posegla v pravico medija do svobode izražanja. Zoper sodno odločbo je sicer dovoljena tudi pritožba.