Poslanci državnega zbora bodo na redni marčni seji, ta se začne jutri, znova odločali o usodi novele obrtnega zakona, ki na podlagi lanskega referenduma ukinja obvezno članstvo v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS). Zaradi izglasovanja odložilnega veta v državnem svetu bo novela za vnovično potrditev potrebovala vsaj 46 glasov – prvič jo je potrdilo 48 poslancev.
V OZS so v zadnjih dneh sprožili obširno lobiranje med poslanskimi skupinami in jih opozorili, da je obvezno članstvo nujen pogoj za neodvisnost in strokovno izvajanje nalog zbornic. Predsednik OZS Alojz Kovšca meni, da bi ukinitev obveznega članstva, ki je OZS lani zagotovilo 5,4 milijona evrov oziroma 66 odstotkov skupnih prihodkov, pomenila »pravi pogrom«.
Po njegovi oceni bi ob prostovoljnem članstvu OZS izgubila približno polovico članov, ogrožene pa naj bi bile zlasti območne obrtno-podjetniške zbornice, ki jim je do sedaj finančno pomagala OZS, ter samozaposleni. »Preoblikovanje zbornice v zgolj tržni subjekt pomeni erozijo zborničnega sistema in napako države,« opozarja Kovšca. Negativne posledice se po mnenju OZS najbolj očitno kažejo na primeru Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), kjer se je število članov po uvedbi prostovoljnega članstva od leta 2006 zmanjšalo s 65.000 na zgolj 9000.
V OZS pravijo, da lanski posvetovalni referendum, na katerem se je 69 odstotkov udeležencev odločilo za prostovoljno članstvo, ne more biti zavezujoč, saj se ga je udeležilo le 18 odstotkov članov zbornice. Pri tem pa očitno pozabljajo, da je prav rezultat referenduma odnesel prejšnje vodstvo in da je na krilih obljub o novem vetru novi predsednik OZS Kovšca še pred nekaj meseci v pogovoru za Dnevnik ocenjeval, da je obvezno članstvo »povozil čas« in da spoštuje »legitimno odločitev obrtnikov«.
Oster spor med GZS in OZS
V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so novega gospodarskega ministra Stanka Stepišnika in stranke nove koalicije pozvali, naj podprejo novelo obrtnega zakona. V nasprotnem primeru bosta novi minister in nova vlada, kot opozarjajo, že takoj ob nastopu mandata pokazala nespoštovanje do jasno izražene volje ljudi.
Ključni argument GZS, ki se je bila obveznemu članstvu prisiljena odpovedati leta 2006, je v tem, da bi prostovoljno članstvo v OZS še naprej ohranjalo statusno neenakost slovenskih gospodarskih zbornic. Na GZS priznavajo, da so po prehodu na prostovoljno članstvo izgubili veliko članov, vendar pa naj bi se v zadnjem času njihovo število stabiliziralo. Prostovoljno članstvo zagovarjajo, saj po njihovi oceni omogoča neodvisnost od politike, večjo motiviranost članov za sodelovanje pri oblikovanju stališč in bolj legitimen položaj v kolektivnih pogajanjih in širšem socialnem dialogu.
Na izjave Gospodarske zbornice so se v OZS ostro odzvali in zapisali, da si GZS prizadeva zrušiti obrtno-zbornični sistem, in sicer zato, ker želi pridobiti člane obrtne zbornice. Po njihovi oceni je GZS na zakonodajnem področju vselej zastopala interese velikih gospodarskih subjektov, ki pa so v nasprotju z interesi malih.
Ob sporu med zbornicama se je gospodarsko ministrstvo, ki je pripravilo novelo obrtnega zakona, seveda postavilo na stran GZS. Vodstvu OZS je pri tem očitalo, da se ukvarja zgolj z ohranitvijo privilegijev ozke skupine ljudi. Ob tem so dodali, da ministrstvo tudi po zamenjavi vlade ne namerava spreminjati novele obrtnega zakona.
Slovenski zbornični sistem je kaotičen
Sedanji zapleti so posledica neurejenih in kaotičnih razmer na področju zbornične organiziranosti. V Sloveniji imamo namreč več kot trideset zbornic, ki se glede na status delijo na javnopravne in zasebnopravne zbornice, po pravni ureditvi pa na gospodarske in poklicne zbornice. Edini krovni zakon je zakon o gospodarskih zbornicah iz leta 2006, ki je izrecno predpisal, da so te zbornice pravne osebe zasebnega prava z neobveznim članstvom. Po tem zakonu delujejo GZS in zbornice, ki so se od GZS osamosvojile, npr. Trgovinska zbornica Slovenije (TZS), medtem ko so druge gospodarske zbornice, npr. OZS, v svojih zakonih izrecno opredeljene kot javnopravne osebe z obveznim članstvom. Kmetijsko-gospodarska zbornica (KGZS) je gospodarska zbornica, vendar mešanega tipa, v katerem so fizične osebe obvezni, pravne osebe pa prostovoljni člani. Podobna zmeda je glede poklicnih zbornic, ki krovnega zakona nimajo in delujejo po svoji zakonodaji ali po zakonu o društvih.
Pahorjeva vlada je zaradi takšne zmede julija 2011 zadolžila Službo vlade za zakonodajo za koordinacijo dela ministrstev pri pripravi strokovnih izhodišč za prenovo sistemske ureditve zborničnega sistema, ki naj bi bila bolj poenotena in pregledna. Ustanovljena je bila posebna delovna skupina, ki bi morala preučiti tudi možnost sprejema nekakšnega krovnega zakona, ki bi določil minimalne pogoje za delovanje zbornic.
Po zamenjavi oblasti se je Janševa vlada s koalicijsko pogodbo zavezala k odpravi obveznega članstva v zbornicah, glede ureditve zborničnega kaosa pa razen priprave novele obrtnega zakona ni naredila ničesar. V predalih so se očitno izgubila tudi izhodišča za prenovo zborničnega sistema, ki jih je pripravila delovna skupina, saj še vedno čakajo na vladno obravnavo.
Prostovoljno članstvo sili zbornice v večjo kakovost
Delovna skupina je ugotovila, da je zbornični sistem v Sloveniji nedosleden, in pri tem izpostavila zlasti vprašanje smiselnosti tolikšnega števila poklicnih zbornic. Obenem pa je opozorila, da so naloge in pristojnosti posamezne zbornice stvar zgodovinskega razvoja, tradicije in različnih okoliščin, zato povsem enaka obravnava ne bi bilo primerna.
Iztok Rakar z ljubljanske fakultete za upravo meni, da je prednost sistemske ureditve predvsem v večji preglednosti, sprašuje pa se, kakšna bi bila dodana vrednost tako splošnega zakona. Zato se bolj ogreva za sistemsko delitev zbornic na javno- in zasebnopravne, gospodarske in poklicne.
Glede obveznega oziroma prostovoljnega članstva se nagiba k slednjemu. »S stališča članov zbornic je problematična predvsem obvezna članarina, ki jo je treba presojati kot vrsto javne dajatve, v primeru prostovoljnega članstva pa potencialni člani koristi presojajo glede na to, kaj jim zbornica ponuja za plačilo članarine. V tem obstaja možnost za razvoj novih in izboljšanje obstoječih storitev za člane, saj mora tako organizirana zbornica potencialne člane prepričati s kakovostjo,« meni Rakar.
