Slovenska različica slabe banke, imenovana Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), je zdaj tudi uradno ustanovljena. Ena zadnjih nalog, ki jo je opravila vlada Janeza Janše, je bila skupščina slabe banke in sprejem politike prejemkov vodilnih DUTB, med katerimi kot neizvršni direktor ostaja Andrej Šircelj iz SDS.
Skupščina slabe banke ena zadnjih nalog vlade
Skupščino DUTB je v torek, na dan, ko je bila družba vpisana v sodni register, v imenu vlade opravil njen generalni sekretar Božo Predalič. Poleg tega, da je sprejel politiko prejemkov DUTB, je upravo družbe pooblastil, da pripravi vse potrebno za dokapitalizacijo družbe v višini 3,6 milijona evrov. Kapital bodo povečali z novoizdanimi delnicami po emisijski vrednosti dva evra za delnico, vplačala pa jih bo država, edina družbenica DUTB. Da je naveden znesek blizu tistemu, ki bo še letos potreben za sanacijo bančnega sistema, je sicer iluzorno pričakovati.
V Mednarodnem denarnem skladu (IMF), ki je pred kratkim končal obisk v Sloveniji, menijo, da predstavlja DUTB učinkovito pot do sanacije bančnih bilanc in hkrati ponuja tudi rešitev za prezadolžena podjetja. A pričakovanja, da bi zgolj prenos slabih posojil na DUTB »rešil« slovenski bančni sistem, so zavrgli in dodali, da prenos sam ni nadomestilo za potreben kapital, še več, ta bi lahko potrebe po dodatnem kapitalu celo pospešil. Predstavniki IMF so povzeli domače ocene o potrebni dokapitalizaciji bank, ki se vrtijo okoli milijarde evrov, ob tem pa dodali, da bi lahko nadaljnji slabši obeti gospodarskega okrevanja potrebe po kapitalu v prihodnjih letih še okrepili. Vprašanje, kje bo država, ki je medtem sicer že ustanovila slabo banko, dobila potrebna sredstva za dokapitalizacije bank, pa ostaja odprto. Tudi brez upoštevanja tega stroška predstavniki IMF sicer pričakujejo, da bo primanjkljaj države letos predvsem zaradi upada domače potrošnje znašal okoli 1,5 milijarde evrov, kar je okoli 500 milijonov evrov nad pričakovanji vlade Janeza Janše.
Medtem ko predstavniki IMF z odobravanjem spremljajo načrt sanacije bančnega sistema, pa hkrati poudarjajo, da zahteva proces najvišjo mero transparentnosti, morebitni moralni hazard, do katerega bi lahko prišlo zaradi odnosa med bankami, podjetji in javnim sektorjem, pa je treba preprečiti. Sami zato priporočajo, da se med neizvršne direktorje DUTB imenuje mednarodne strokovnjake.
Širclju bo družbo med neizvršnimi direktorji delala še trojica, ki so jo podprli v IMF, ECB in EBRD, to so Arne Berggren, Carl-John Lindgren in Lars Nyberg.
Šele pri poslih nad 100 milijonov po soglasje vlade
Plačilo omenjenih štirih neizvršnih direktorjev bo v skladu s politiko prejemkov določila vlada, bodo pa ti sestavljeni le iz fiksnih zneskov, medtem ko do variabilnega dela, pokojninskih ugodnosti, odpravnin in ostalih ugodnosti za razliko od izvršnih direktorjev, ki naj bi jih iskali na javnem razpisu, ne bodo upravičeni. Politika prejemkov zaposlenih v DUTB, ki ne bodo podvrženi omejitvam, je bila sprejeta na torkovi skupščini DUTB, velja pa ta »za vse člane upravnega odbora in zaposlene s posebno naravo dela«. Glede na navedene cilje politike prejemkov pa je mogoče pričakovati, da bodo plačila vodilnih v DUTB od omejitev plač direktorjev podjetij v državni lasti odstopala. Vlada namreč želi »privabiti, razviti in zadržati visokostorilne in motivirane zaposlene, jim ponuditi konkurenčne prejemke in jih motivirati za dosego ciljev«. Prejemki, ki bodo letno objavljeni, bodo sicer sestavljeni iz fiksnega in variabilnega dela, pri čemer je lahko najmanj polovica variabilnega dela prejemka izplačana šele po poteku mandata. Višina odpravnine je omejena na 12 plač. Spomnimo, da je v skladu z zakonom o ukrepih za krepitev stabilnosti bank član upravnega odbora imenovan za celotno obdobje obstoja DUTB, ki naj bi v skladu z zakonom prenehala leta 2017. V statutu DUTB je kljub temu mandat tako neizvršnih kot izvršnih direktorjev omejen, in sicer na najdlje šest let. Statut DUTB tudi natančneje določa pogoje za izvršne direktorje slabe banke, zahtevani pa so strokovnjaki za bančništvo, finance ali gospodarsko pravo z osebno integriteto in poslovno etičnostjo.
Upravni odbor slabe banke bo imel sicer dokaj proste roke pri vodenju poslov DUTB, saj je soglasje skupščine, to je vlade, potrebno zgolj za ukrepe, »namenjene doseganju krepitve stabilnosti bank, ki z enim ali več povezanimi posli presegajo 100 milijonov evrov«, za prodajo deleža v banki, vrednega več kot 100 milijonov evrov, bodo pa potrebovali soglasje za zadolžitev DUTB z jamstvom države.
