Čeprav ima vsega 41 let, se zdi, da ima kralj Wimbledona – na sveti travi je zmago slavil sedemkrat – težave s spominom. Že eden njegovih največjih tekmecev, Andre Agassi, s katerim sta spisala vrsto veličastnih teniških zgodb, je namreč v svoji avtobiografiji priznal jemanje metamfetamina, ki stimulira telo podobno kot adrenalin, njegove posledice pa strokovnjaki danes ocenjujejo celo hujše kot pri kokainu. V vrsti prekrškarjev v eri Samprasa pa velja omeniti še Čeha Petra Kordo (jemal je nandrolon), njegovega rojaka Karla Novačka, Šveda Matsa Wilanderja (oba sta njuhala kokain) in Američanko Jennifer Capriati (kadila je marihuano).

Da pa tudi aktualni teniški igralci in igralke podobno kot njihovi kolegi v drugih športnih panogah vsake toliko posežejo po nedovoljenih poživilih, je dokazala Čehinja Barbora Zahlavova Strycova, nekdanja številka 39 na svetu in zmagovalka turnirja serije WTA, ki so jo nedavno ujeli na testu, saj je jemala nedovoljeno substanco sibutramin.

»Ne vem, kaj počnejo drugi igralci, a kroži veliko zgodbic, ki namigujejo na sumljive stvari. Dopinške kontrole so seveda tudi v tenisu. Toda igralci lahko uživajo tudi substance, ki se jih v urinu ne da odkriti. Tisti, ki je pripravljen sprejeti to tveganje, ima zagotovo lahko boljše rezultate. Če se želiš dopingirati, se vedno lahko, a gre za odločitev vsakega posameznika. Verjamem, da je doping v tenisu prisoten, tako kot v vseh drugih športih,« je dejal trenutna številka tri slovenskega tenisa Blaž Kavčič, ki je izpostavil, da je v tenisu opravljeno le majhno število krvnih testov. Da je treba v tenisu povečati boj proti dopingu, se strinja večina najboljših, ki jih je k tovrstnemu razmišljanju spodbudilo predvsem nedavno priznanje nekoč najbolj čislanega športnika, kolesarja Lancea Armstronga. Zelo glasna sta predvsem številka ena Srb Novak Đoković in številka tri Škot Andy Murray, medtem ko se nad (pre)pogostimi kontrolami pritožuje Španec Rafael Nadal, ki je imel v zadnjem obdobju kopico težav s poškodbami.

Da je današnji profesionalni šport vse prej kot nedolžen, kar pa še ne pomeni, da se akterji dopingirajo, povedo tudi njihova telesa. Nekdanji legendi John McEnroe ali Ivan Lendl v primerjavi s sodobnimi tenisači delujeta kot mišično nerazvita, zato nekateri namigujejo na uporabo eritropoetina in rastnega hormona. Ali gre zgolj za namigovanja, lahko potrdi le test krvi. Bo postal nekaj vsakdanjega tudi v teniški karavani?