Čeprav je mandatarka Alenka Bratušek v svojem nagovoru v državnem zboru napovedala, da bo pozvala vse državne uslužbence in visoke državne uradnike, člane nadzornih svetov in uprav, ki so bili imenovani v času razpadanja sedanje koalicije, marsikdaj mimo meril, ob spornih referencah, konfliktu interesov ali celo etično spornih potezah, da sami odstopijo, so zakonska določila predvsem glede razrešitev v državni upravi povsem jasna.
Za politične igre 400.000 evrov bruto
Novi minister lahko namreč po zakonu o javnih uslužbencih, ki je doživel spremembe z zakonom o uravnoteženju javnih financ (Zujf), razrešenemu uradniku, ki pred imenovanjem na položaj ni bil zaposlen pri istem delodajalcu, do izteka dobe imenovanja zagotovi delovno mesto v istem ali drugem organu v nazivu iste stopnje. V primeru, da mu minister takšnega delovnega mesta ne zagotovi, uradniku preneha delovno razmerje (tudi v primeru ukinitve organa, ki ga vodi), ima pa pravico do odpravnine v višini ene povprečne mesečne bruto plače, ki jo je prejemal do prenehanja mandata, za vsako polno leto do izteka dobe imenovanja na položaj. Poleg tega se lahko pravica do odpravnine določi tudi za kabinetna delovna mesta, ki so vezana na osebno zaupanje ministra, in sicer v znesku treh osnovnih plač. Skupni znesek odpravnin iz obeh naslovov v času Janševe vlade, torej med lanskim in letošnjim februarjem, je po podatkih ministrstva za finance za državno upravo (brez notranjega in obrambnega ministrstva ter Sove) znašal 587.801 evro bruto. Davkoplačevalci smo tako samo za razrešene kadre (brez kabinetnih zaposlitev), ki niso več ustrezali Janševim ministrom, v zadnjem letu prispevali več kot 400.000 evrov bruto.
Med 16.000 in 17.000 evri bruto za Rončevića
Da bi prišli do višine odpravnine, ki po razrešitvi in sprejetju Zujfa pripada uradniku, smo vzeli pod drobnogled primer generalnega direktorja direktorata za visoko šolstvo in znanost dr. Boruta Rončevića, ki spada v 57. plačilni razred. Kot je znano, je vlada Janeza Janše simpatizerja SDS na direktorsko mesto za mandatno dobo petih let imenovala s prvim februarjem letos, torej po tistem, ko so svoj odhod iz desnosredinske koalicije že napovedale stranke DL, SLS in DeSUS. Če bi se nova vlada oziroma šolski minister izrednemu profesorju na novogoriški fakulteti za uporabne družbene študije s prvim majem zahvalil za sodelovanje, novega delovnega mesta pa mu ne bi ponudil, bi Rončeviću po naših okvirnih izračunih pripadala odpravnina v višini med 16.000 in 17.000 evri bruto. Nekdanji kolumnist portala Siol.net, ki ga mnogi označujejo za stečajnega upravitelja visokega šolstva in znanosti, je sicer za svoje delo v februarju zaslužil plačo v višini 4248 evrov bruto.
Koliko bi davkoplačevalce stale razrešitve, če bi Bratuškova uresničila napovedane »ukrepe, s katerimi bi popravila nedopustne posege, ki si jih je ena vladajoča stranka privoščila v trenutku, ko bi zaradi vedno večje krize morala pakirati kovčke, ne pa parkirati svojih ljudi na stolčke«, je težko napovedati, je pa znano, da je Janševa najožja ekipa v odhodu samo na Turkovem superministrstvu hkrati z Rončevićem za petletno obdobje imenovala še več drugih uradnikov na položaju, med drugimi tudi nekdanjega poslanca SDS Mira Petka in direktorja državnega arhiva Jožeta Dežmana.
Odpravnine tudi kadru za določen čas
Spomnimo, da je bila višina odpravnine pred sprejetjem Zujfa za razrešene kadre višja: znašala je namreč eno petino uradnikove povprečne mesečne bruto plače za vsak polni mesec do izteka dobe imenovanja na položaj. Lanskega maja so nam s finančnega ministrstva sporočili, da je najvišjo odpravnino do takrat prejela Jana Kolar (43.952 evrov bruto), za njo so se uvrstili Miloš Senčur (40.848 evrov), Darijan Košir (37.030 evrov), Bojan Dejak (34.316 evrov) in Jernej Stritih (34.109 evrov). Na notranjem ministrstvu so nam včeraj povedali, da so odpravnine iz naslova kabinetnih zaposlitev za določen čas po odhodu ministrice Katarine Kresal prejeli Branko Celar, Matija Sevšek (vsak po 4400 evrov neto), ki se je medtem preselil k Pozitivni Sloveniji, in Petra Škofic (2387 evrov).
