Kot je za STA povedal sekretar na direktoratu za ustvarjalnost na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Sašo Gazdić, je glavni cilj današnjega posveta podati jasno sporočilo, da je tako zaveza vlade kot EU digitalizacija vse kulturne dediščine, ki naj bi bila v čim večji meri dostopna javnosti.
Po besedah namestnika generalnega direktorja generalnega direktorata za informacijsko družbo in medije pri Evropski komisiji Zorana Stančiča je kulturna dediščina izraz evropskih identitet, digitalna dostopnost pa je bistven element, ki ji vdahne novo življenje. Dodal je, da ravno digitalizacija kulturne dediščine in kulturnih vsebin omogočita, da kulturna dediščina izpelje svoje poslanstvo. Digitalizacija je zato v interesu državljanov EU, saj tako postane gradivo širše dostopno.
NUK arhivira slovenske spletne vsebine, letos bodo vključili tudi Twitter
Skupna večjezična dostopna točka za evropsko dediščino je Europeana, v katero danes prispeva svoje vsebine že okrog 2200 različnih institucij, njenih uporabnikov na letni ravni pa je nekaj več kot šest milijonov, je povedal Stančič in dodal, da smo sicer na dobri poti, a nas na njej čaka še nekaj izzivov. Opozoril je, da digitalizacija poteka počasi tudi zato, ker posamezne države namenjajo premalo sredstev zanjo, pa tudi zaradi razdrobljenosti institucij in nepreglednosti.
Poslanka Evropskega parlamenta Tanja Fajon je predstavila pogled Evropskega parlamenta na pomen Digitalne agende. Opozorila je, da proračun EU za prihodnjih sedem let, ki sicer še ni dobil zelene luči, ne bo omogočil uresničitve ciljev Digitalne agende, saj so v njem zapostavljene številne postavke.
Narejenega že veliko
Po besedah Gazdića je v Sloveniji na področju digitalizacije kulturne dediščine narejenega že veliko, gradivo v digitalni obliki pa seveda nastaja tudi sproti, denimo filmi in multimedijski performansi. Vprašanje je, kako vse to gradivo v digitalni obliki trajno ohraniti, kako ga medsebojno povezati in poskrbeti za njegovo dostopnost. Na tej poti je namreč še veliko preprek, zato je današnji posvet namenjen tudi oblikovanju treh delovnih skupin - za hranjenje, dostopnost in digitalizacijo.
Pomočnik ravnateljice za vodenje strokovnega dela Narodne in univerzitetne knjižnice Zoran Krstulović pa je za STA povedal, da projekti digitalizacije na Slovenskem segajo v konec 90. let minulega stoletja. Sedaj pa je po njegovih besedah napočil trenutek, ko je potrebno vzpostaviti horizontalno koordinacijo med posameznimi segmenti - hranjenjem, dostopnostjo in digitalizacijo. Delovne skupine bodo skušale poenotiti priporočila ter določiti skupne smernice na vseh treh področjih.
Evropska unija Digitalno agendo razvija v okviru gospodarske strategije Evropa 2020, ki jo je pripravila leta 2010 kot odgovor in odziv na gospodarsko krizo. Njen namen je krepitev gospodarske rasti in odziv na izzive sodobnega sveta. Z njo želi spodbuditi evropski digitalni potencial.
Posvet pod naslovom EU Si ti. O digitalni agendi na področju kulture poteka v okviru projekta EU dogodki v Slovenji v okviru upravljavskega partnerstva med Evropsko komisijo, Evropskim parlamentom in slovensko vlado.
