Če Zvonimir Boban o mladem nogometašu reče, da ima vse možnosti za še boljšo kariero, kot jo je imel sam, si fant, o katerem je govor, zasluži pozornost. O Mateu Kovačiću je Boban vodstvu Milana govoril že pred leti. Dejal jim je, naj ga pripeljejo v svoje vrste, a ga niso. To je 31. januarja na zadnji dan prestopnega roka uspelo Interju. Za 18-letnega nogometaša je mestni tekmec rdeče-črnih zagrebškemu Dinamu odštel enajst milijonov evrov (če se Inter uvrsti v ligo prvakov, bo znesek še za štiri milijone večji), mladenič pa je takoj dobil priložnost za igro. Vso tekmo je bil na igrišču tudi v četrtek, ko je Inter s 3:0 premagal Cluj in se uvrstil v osmino finala evropske lige. Tako sta po dolgem času evropski nogometni teden zaznamovala oba velikana iz Milana. Najprej Milan v prvi evropski ligi, nato Inter v drugi. Kdo je najboljši v mestu, bosta odločila v nedeljo, ko bo na sporedu veliki derbi, Kovačić pa bo ob Samirju Handanoviću, Antoniu Cassanu, Fredyju Guarinu in kolegih eden od Interjevih adutov.

Preden je Kovačić na svoja ramena dobil milijonsko breme, je v dresu Dinama podrl vse mogoče rekorde. Ko mu je Vahid Halihodžić prvič ponudil priložnost med člani, je takoj dosegel gol in prispeval dve asistenci, s čimer je pri 16 letih, šestih mesecih in štirih dnevih postal najmlajši strelec v zgodovini hrvaške lige. Še preden je imel pravico opravljanja vozniškega izpita, je zaradi odsotnosti nekaterih izkušenejših nogometašev postal tudi najmlajši kapetan Dinama do zdaj. Da bo eden najboljših nogometašev v Evropi, so mu napovedovali že pri dvanajstih letih. Tedaj so se zanj potegovali veliki evropski klubi, kot sta Stuttgart in Ajax, a Kovačićev oče si je neizmerno želel preseliti v Zagreb. Družina je namreč živela v Linzu, kamor se je leta 1991 preselila iz Bosne in Hercegovine. Očetu se je želja uresničila, njegov sin pa je nemudoma osvojil nogometne strokovnjake na Hrvaškem. Trener hrvaške reprezentance do 17 let Martin Novoselac je dejal, da tako talentiranega nogometaša, kot je Kovačić, ni videl že vse od Roberta Prosinečkega, Miki Rapaić pa je najstnika primerjal z Robertom Baggiom.

Kmalu po tem, ko je Kovačić prišel k Dinamu, se ga je oprijel vzdevek hrvaški Messi (»To me malo plaši,« je dejal v enem od intervjujev.), medtem ko je sam zgled našel v Andresu Iniesti in Cescu Frabregasu. Njegov način igre res spominja na predstave, ki jih kažejo mojstri pri Barceloni. Je izjemno hiter z žogo v nogah, žogo zna v zadnjem trenutku izmakniti izpred nog tekmeca. Je odličen pri preigravanju, njegove podaje v prostor pa so točne in pravočasne.

Mateo Kovačić je na Hrvaškem že eden največjih zvezdnikov, čeprav še nikoli ni zaigral za člansko reprezentanco (selektor Igor Štimac ga je že vpoklical v ekipo). Pot med največje zvezdnike na evropski ravni bi utegnila biti precej bolj zahtevna. A Boban in tisti, ki Kovačića poznajo, pravijo, da ima fant pri 18 letih glavo prekaljenega profesionalca, kar bi utegnilo biti odločilno, saj talent zagotovo ima. Trdnost misli mu je pomagala tudi, ko si je pri 15 letih zlomil nogo. A ne le to. »Takrat sem mislil, da ne bom več igral, a mi je pomagala božja roka,« je dejal globoko verni katolik. Božja roka je nekoč pomagala tudi Diegu Maradoni. Kovačić je že nakazal, da bi v njegovem primeru enako kot pri Argentincu nekoč lahko govorili tudi o božji nogi. A do takrat ga čaka še veliko treningov in tekem ter verjetno tudi kakšno razočaranje.