Koncept, ki ga poznamo kot »vakuumska nestabilnost«, bi lahko čez milijarde let pomenil nastanek novega vesolja v obstoječem, katerega bi zamenjal. Vse je odvisno od nekaj natančnih številk v zvezi s Higgsovim bozonom, ki jih trenutno skušajo ugotoviti fiziki.
Lani so v Cernu predstavili odkritje delca, podobnega tako dolgo iskanemu »Higgsovemu bozonu«. V povezavi z energetskim poljem, ki prevladuje v vsem vesolju, nam bozon pomaga razložiti obstoj mase.
Ko so zaznali iskani delec v eksperimentih z velikim hadronskim trkalnikom, so znanstveniki v ženevskem laboratoriju in povezanih institucijah povsod po svetu pričeli preučevati pomen Higgsovega bozona za fiziko. Ideja, ki jo to prinaša, je možnost obstoja cikličnega vesolja, ki predvideva obnavljanje vesolja po določenem času.
»Obstaja izračun, ki ga lahko narediš v našem standardnem modelu fizike osnovnih delcev, potem ko enkrat poznaš maso Higgsovea bozona,« je za BBC razložil profesor Joseph Lykken. »Če uporabiš vso znano fiziko in narediš to enostavno kalkulacijo – dobiš slabe novice.«
»Dobiš kvantno fluktuacijo, ki naredi izredno majhen mehurček vakuuma, ta pa zelo privlači vesolje. In ker je v stanju nižje energije, se bo ta mehurček v grobem povedano nato razširil s svetlobno hitrostjo, in požrl vse pred seboj,« je za BBC povedal teoretik Nacionalnega pospeševalnega laboratorija Fermi. Dodal je, da to sicer ni nekaj, kar bi nas moralo skrbeti. Ko se bo to zgodilo, namreč Sonca in Zemlje že zdavnaj ne bo več. Lykken je vse to povedal v Bostonu na vsakoletni konferenci ameriške zveze za napredek znanosti (AAAS).
