Sporazum o gradnji plinovoda, vrednega 1,5 milijarde evrov, so podpisali grški zunanji minister Dimitris Avramopulos, albanski minister za finance in energetiko Edmond Haxhinasto in italijanski minister za razvoj Corrado Passera, poročajo tuje tiskovne agencije.
"Pomembnost tega projekta bo šla preko meja teh treh držav. Zagotovila bo varnost dobave energentov Evropi," je povedal grški premier Antonis Samaras, ki se je udeležil dogodka. Ob podpisu sporazuma so bili prisotni tudi predstavniki Azerbajdžana in konzorcija TAP.
Plinovod TAP bo - če bo do uresničitve projekta tudi dejansko prišlo - okrepil energetsko varnost Evrope. Izognil se bo Rusiji, ki je v preteklosti dvakrat blokirala dobavo plina preko Ukrajine v EU. Plin naj bi s polja Šah Deniz II v Azerbajdžanu dobavili na sever Grčije in v Albanijo, nato pa naj bi preko Jadranskega morja prispel v južno Italijo.
Plinovod bo v skladu z doslej znanimi načrti dolg 800 kilometrov, od tega bo 478 kilometrov teklo preko Grčije. Konzorcij TAP sestavljajo švicarska elektroenergetska družba Axpo, norveški Statoil in nemški Eon Ruhrgas.
Plinovod predstavlja tudi konkurenco načrtovanemu plinovodu Nabucco West, krajši različici načrtovanega Nabucca, ki se je izkazal za prevelik zalogaj. Tudi zanj naj bi plin črpali v Azerbajdžanu, ki ga želi pod svojim vplivom po drugi strani obdržati energetska velikanka Rusija.
Konzorcij, ki upravlja plinsko polje Šah Deniz, vodi pa ga britanski BP, naj bi do sredine leta sprejel odločitev, pri katerem projektu bo sodeloval. Boj za azerbajdžanski plin bo torej še oster.
