Skupina G7, v katero so vključeni tudi predstavniki EU in Evropske centralne banke (ECB) ter mednarodnih finančnih ustanov, je v izjavi, ki jo je objavilo britansko finančno ministrstvo, obnovila svojo zavezo k tržno določenim valutnim razmerjem in k "tesnim posvetovanjem glede morebitnih posegov na valutnem trgu".
Ministri in guvernerji so zagotovili tudi, da so javnofinančne in denarne politike bile in bodo usmerjene k doseganju domačih ciljev z uporabo domačih orodij in tako "ne bodo ciljale na tečaje".
Ob že omenjenem strinjanju, da pretirana nihanja in nenadzorovana gibanja tečajev lahko škodijo gospodarski in denarni stabilnosti, so napovedali, da bodo še naprej v tesnem stiku glede valutnih trgov in po potrebi tudi sodelovali.
Vrstijo se že prvi odzivi na izjavo G7. Lael Brainard, namestnik ameriškega finančnega ministra, zadolžen za mednarodna vprašanja, je članice skupine 20 najpomembnejših svetovnih gospodarstev (G20) pozval, naj se izognejo konkurenčnim razvrednotenjem lastnih valut in s tem omejijo nevarnost sporov v globalnem gospodarstvu. Ti bi namreč pomenili udarec že tako šibki svetovni ekonomiji.
Potem ko je evro glede na ameriški dolar, japonski jen in kitajski juan v minulem letu pridobil na vrednosti, se skupna evropska valuta omenja kot poraženec tako imenovanih valutnih vojn, o katerih se govori, ko poskušajo posamezne države z razvrednotenjem domače valute zagotoviti konkurenčno prednost svojim izvoznikom.
Takšno taktiko v Evropi na primer prepoznavajo v ukrepih japonske vlade in centralne banke, ki so v minulih tednih občutno znižali tečaj jena. Že pred tem pa se je vrsto let govorilo o kitajskem manipuliranju z juanom in tudi ameriški ukrepi za povečevanje količine denarja v obtoku so že večkrat zbili vrednost dolarja.
Izjava G7 ne omenja nobene države. Japonski minister za finance Taro Aso jo je po poročanju tujih tiskovnih agencij pozdravil in poudaril, da so ostale članice G7 očitno prepoznale, da japonski ukrepi za spodbujanje gospodarstva niso predstavljali manipuliranja s tečajem jena.
Najbolj konservativna med glavnimi centralnimi bankami je ECB, kar se v zadnjem času, ko se je v precejšnji meri obnovilo zaupanje vlagateljev v območje evra, pozna tudi na vrednosti skupne valute.
O tečaju evra je v ponedeljek razpravljala tudi evroskupina. Razpravo je zahtevala Francija, ki je v minulih tednih že večkrat pozvala k oblikovanju skupne valutne politike območja evra, s katero bi Evropa zavarovala svojo konkurenčnost. Finančni ministri držav v območju evra so se po kratki razpravi strinjali, da je pravi prostor za razpravo o tem v okviru G20.
Francoski predsednik Francois Hollande se je na izjavo G7 odzval s ponovnim pozivom k izogibanju vsem razlikam v konkurenčnosti, ki ne bi bile realne temveč bi temeljile le na razliki v menjalnih tečajih. "Poskrbeti moramo za to, da tečaji ne bodo služili trgovinskim ciljem," je bil jasen.
Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je izrazil prepričanje, da bo tudi G20 prevzela razmišljanje G7, glede politike območja evra pa ne vidi nobenih težav. Obstaja pa zaskrbljenost, da bi se kaj lahko dogajalo v drugih delih sveta, je dodal.
Evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn pa je opozoril, da bi bilo manipuliranje s tečajem valut v korist konkurenčnosti gospodarstva dejansko kršenje duha dosedanjih dogovorov v okviru G20.
