Morda ima Janez Janša res prav, ko trdi, da naključij ni. Potem ko je predsednik vlade slabo banko jeseni postavil za ključni projekt svojega mandata, ki ga odločno podpira tudi trojka, smo konec januarja v Dnevniku razkrili, da ima ta o zakonskih okvirih slabe banke resne pomisleke. V evropski komisiji, Evropski centralni banki in Mednarodnem denarnem skladu so v osnutku pripomb posebej opozorili tudi na pomen neodvisnosti vodilnih v novoustanovljeni Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB). Le dober teden dni kasneje je vlada za enega od štirih neizvršnih direktorjev te družbe imenovala Andreja Širclja, donedavnega poslanca SDS, ki ga je premier po izstopu Državljanske liste iz koalicije in prevzemu finančnega ministrstva že v petek imenoval za državnega sekretarja.
Projekt »iskanja krivcev za zgodovinski rop slovenskih bank« je s tem dobil močan politični pečat. 53-letni Šircelj je namreč dolgoletni član najožje ekipe Janševih zaupnikov, pri čemer se ne gre slepiti, da bo imel v vrhu DUTB vlogo premierjeve podaljšane roke. Če je trojka v omenjenem osnutku poudarjala, da se bodo morali člani upravnega odbora slabe banke izogibati konfliktom interesov, Šircelj bržčas ne bo imel težke izbire pri morebitni dilemi, komu odgovarja in v čigavem interesu dela. Njegova politična pot je namreč neločljivo povezana z Janšo in SDS.
V življenjepisu diplomiranega ekonomista, ki je leta 2004 magistriral iz prava, lahko najdemo podatek, da je bil po delu v Iskri in na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) med letoma 1992 in 1995 svetovalec za davke na finančnem ministrstvu (takrat ga je vodil Mitja Gaspari). A resno politično kariero je začel graditi, potem ko je desetletje vodil lastno podjetje za davčno svetovanje. Leta 2005 ga je namreč Janša imenoval za državnega sekretarja, zadolženega za področje davkov. Čeprav je davčno reformo, ki je zgornji prag dohodninske lestvice postavila relativno nizko, takrat pripravljalo resorno ministrstvo za finance, ki ga je vodil Andrej Bajuk, je bil Šircelj uradno zaposlen v kabinetu predsednika vlade.
Javna skrivnost je, da je bil Šircelj Janšev obvod do ministrstva, ki je po koalicijskem dogovoru pripadlo NSi, in da je Janša z njim skušal preprečiti morebitna Bajukova soliranja. Zanimivo je, da je imel Šircelj po zatrjevanju dobro obveščenih podobno vlogo tudi v času aktualne vlade. Kot poslanec SDS, ki je bil izvoljen v okraju Cerknica-Logatec, je namreč prevzel vodenje državnozborskega odbora, po katerem je lahko neposredno nadzoroval delo finančnega ministrstva, ko ga je še vodil Janez Šušteršič.
Janšev človek za (neuspešna) pogajanja
Šircljev vpliv je močno narasel predvsem v drugem delu mandata prve Janševe vlade. Premier mu je namreč že leta 2006 zaupal vodenje pogovorov z ameriško multinacionalko Harrah's Entertainment o gradnji megazabaviščnega središča v Novi Gorici. Ti so se po skoraj dveh letih končali z odhodom Američanov iz Slovenije, pri čemer so Širclju v Hitu že pred tem očitali, da je bil glavno besedo v projektu pripravljen prepustiti Harrah'su. Zagotovo drži, da se je Šircelj močno trudil ugoditi Američanom, saj je njegova ekipa pripravila tudi spremembe zakonodaje, ki so šle močno na roke Harrah'su. Z njimi se je večkrat pogajal sam, brez navzočnosti drugih vladnih uslužbencev, kar je odprlo številne špekulacije o dejanski vsebini njegovih pogovorov z Američani.
Že maja 2007 pa je Janševa vlada Širclju zaupala tudi vodenje osemčlanskega sveta, ki je bil zadolžen za pogovore z Deutsche Bahn (DB). Šlo je za tako imenovani projekt Saturn, po katerem bi Nemci v paketu prevzeli Slovenske železnice (SŽ), Luko Koper in Intereuropo (po poznejši različici Aerodrom), v zameno pa bi v obnovo domače železniške infrastrukture vložili več milijard evrov. Tudi ta ideja je pred volitvami leta 2008 zamrla, od »mrtvih« pa jo je nato spet neuspešno obudil Janšev naslednik Borut Pahor.
Po volilnem porazu SDS je Šircelj kmalu našel novo službo. Nekoliko presenetljivo je leta 2009 postal svetovalec predsednika uprave Gorenjske Banke Gorazda Trčka. Kljub nespornim Šircljevim referencam s področja davkov velja spomniti, da je največji lastnik Gorenjske banke Sava, ki jo je takrat še vodil Janez Bohorič. Slednji je v času prve Janševe vlade, čeprav je nekoč veljal za del trdega jedra »Kučanovega klana«, spletel zelo dobre odnose z vrhom SDS in tudi samim predsednikom vlade. V Gorenjski banki pa je službo po odhodu z vrha Dursa našla tudi aktualna Šircljeva soproga Mojca Centa, ki jo je SDS konec lanskega leta imenovala v nadzorni svet Elesa.
Nekoč tehnokrat, danes v samem vrhu SDS
Če je bil Šircelj pred leti še tehnokrat, ki je s SDS zgolj simpatiziral, se je pred zadnjimi volitvami dokončno zlil s stranko. Z njo je tudi ideološko povsem na liniji, vsaj deloma pa je prevzel tudi njeno retoriko, na primer, ko opozarja na »vplivne kapitalsko-politične centre«. Na posnetkih iz volilnega štaba stranke ga je mogoče opaziti tik ob Janši, objetega v znamenitem kolu z glasbeno spremljavo Dneva ljubezni, tik za njim je sedel tudi na zadnji maši za domovino ob dnevu državnosti. Lani je postal vodja odbora za finance v strokovnem svetu SDS, v več javnih nastopih pa goreče zagovarjal uvedbo fiskalnega pravila, Slovenski državni holding (SDH) in slabo banko. Ko je v državnem zboru zaradi lukenj v načrtih za blok 6 več mesecev na »ražnju« vrtel zdaj že nekdanje poslovodstvo Holdinga slovenske elektrarne (HSE) in Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ), ki sta od države želela poroštvo, so prišle na plano tudi njegove dobre zveze na avstrijskem Koroškem. Šircelj je tako osebni prijatelj Benjamina Wakouniga, predsednika Slovenske gospodarske zveze v Celovcu, ki je leta 2007 na razpisu za opremo v TEŠ 6 zastopal Hitachi, posredno pa je poslovno povezan tudi z nemško multinacionalko RWE. Ob Klopinjskem jezeru ima tudi stanovanje, kjer poleti dopustuje.
Šircelj je zdaj pred tako rekoč zgodovinsko nalogo. Poleg tega, da bo moral končno začeti izpolnjevati obljube vlade o sanaciji bančnega sistema s slabo banko, ki tega vsaj v sedanji obliki – tudi po oceni trojke – še zdaleč ne omogoča, bo obenem moral »pogledati tudi podpise pod posojili«. Četudi so med največjimi dolžniki treh državnih bank tudi cerkveni Zvon Ena Holding, SCT, Primorje, Vegrad in druga podjetja, ki so nekoč sodila v interesni krog desnice, za Širclja nikoli ni bilo dvoma, da so za težave bank danes kriva »lastninjenje podjetij Foruma 21«, pomanjkljiv nadzor Banke Slovenije in odgovorni v posameznih bankah. Ker sta nadzorni svet NLB v njenih »zlatih« časih vodila Šircljeva strankarska kolega Igor Marinšek in Peter Ješovnik, ki od včeraj vodi Sod, tudi nadzorna sveta NKBM in upravo Abanke pa je v tem obdobju vodila desnica, bo zanimivo videti, koga vse bo Šircelj »našel« pri posojilih, ki bodo prešla na slabo banko.
V vsakem primeru bo moral hitro poskrbeti za rezultate. Janša je na slabo banko stavil vse svoje karte, Šircelj pa za morebitni popravni izpit tokrat – drugače kot pred leti – ne bo dobil priložnosti.
