Proti Rusom bomo še dodatno motivirani in nabrušeni, saj si želimo narediti še en korak naprej in se uvrstiti v polfinale. Po šestih zmagah na šestih tekmah so cilji in apetiti seveda zrasli, a smo jih sposobni uresničiti. Smo dobro pripravljeni in dobro igramo, za zdaj pa še ni čutiti živčnosti pred pomembnim dvobojem. Rusi so znani po trdi, močni in visoki obrambi, njihova krila pa so zelo hitra. Treba bo igrati pametno, disciplinirano in učinkovito v napadu ter se dobro in hitro vračati v obrambo. Nanje je treba ves čas pritiskati in jim ne dovoliti, da nam vsilijo svoj sistem, slog in ritem igre, ampak moramo mi njim našega.
Padci v igri v dosedanjem delu SP so postali že kar zaščitni znak slovenske reprezentance.Nihanja so nekaj povsem normalnega, so sestavni del rokometne igre – tako kot tudi vzponi. Najpomembneje je, da so padci čim redkejši in čim krajši, vzponi, s katerimi gradimo rezultat in pot do zmage, pa čim pogostejši in daljši. Na šestih tekmah v Španiji je bilo seveda precej več vzponov kot padcev, kar potrjuje tudi šest zmag. Delamo za to, da bi na vsaki tekmi vseh šestdeset minut igrali na visoki ravni, a to je seveda zelo težko izvedljivo. Čeprav je za nami že šest tekem v desetih dneh, imamo še dovolj moči in energije. Utrujenost je seveda prisotna, a četrtfinale SP je dovolj velik motiv, da iz sebe znova iztisnemo maksimum.
Rusija se je v osmini finala namučila z Brazilijo in šele v dramatični končnici zmagala s 27:26.Ogledal sem si zadnjih dvajset minut enakovredne in napete tekme, Brazilci pa so bili do konca v igri za napredovanje v četrtfinale. Brazilci so imeli v zadnjih trenutkih celo priložnost za izenačenje in podaljške, a je niso izkoristili. Rusi so krepko viseli, a so se srečno izvlekli in preprečili veliko presenečenje. Pričakoval sem, da bodo precej lažje opravili z Brazilci, čeprav danes ni več slabih reprezentanc in nikogar ne smeš jemati z levo roko, sicer te hitro doleti kazen.
V reprezentanci ste zbrali več kot 170 nastopov. Bo tekma z Rusi najpomembnejša v vaši karieri?Kar zadeva reprezentanco – zagotovo. V Španiji igram že na četrtem svetovnem prvenstvu in še nikoli Slovenija ni prišla tako visoko. A mi si želimo priti še više. Uvrstitev v polfinale SP bi imela podobno težo kot srebrna kolajna na EP 2004 v Sloveniji. Tudi v Španiji imamo priložnost, da se borimo za kolajno. Takšnih priložnosti je v življenju športnika zelo malo ali pa jih sploh ni. Za nekatere od nas bo to mogoče edina v karieri, zato jo seveda velja dobro izkoristiti.
Dve leti ste nosili tudi dres Barcelone. Kakšni so vaši spomini na igranje v katalonski prestolnici?V Barceloni sem igral v sezonah 2004/05 in 2005/06, čeprav ne v dvorani Sant Jordi, ampak v Blaugrani. Spomini so lepi, saj sem bil evropski prvak že v prvi sezoni in španski prvak. Upam, da bom letos Barcelono zapuščal s prav tako prijetnimi spomini, a tokrat v dresu reprezentance Slovenije. V zadnjih dneh sem bil sicer v stiku z nekaterimi nekdanjimi soigralci in člani klubskega vodstva, ki so bili tudi na tekmah, a za kaj več kot za pozdrav ni bilo časa. Upam, da ga bomo do konca tekmovanja le našli. dek
