Evropska komisija je lani napovedala nadgradnjo zakonodaje o varovanju podatkov uporabnikov spleta. Zdaj veljavna evropska pravila so namreč še iz leta 1995 in niso prinesla usklajene zakonodaje v državah članicah. Že lanski predlog komisarke za pravosodje Viviane Reding je dvignil precej prahu v ameriški vladi, ki brani svoja podjetja. Pred nekaj dnevi pa se je nemški evroposlanec Jan Philipp Albrecht, poročevalec evropskega parlamenta za področje varovanja podatkov, zavzel za še ostrejši nadzor podatkov spletnih uporabnikov. Vsega skupaj je na predlog komisije podal kar 350 amandmajev.
Pravica do spletne pozabe
Albrecht v poročilu med drugim predlaga še bolj natančno določeno »pravico uporabnikov do spletne pozabe«, ki jo uvaja že predlog komisije. Ta pravica denimo določa, da mora podjetje na zahtevo uporabnika izbrisati vse podatke, ki jih je o njemu pridobilo. Poleg tega Albrecht svetuje uporabo storitev pod psevdonimom ali anonimno, česar Facebook ne dovoljuje in se je v Nemčiji zato že soočal z grožnjami s tožbami. Zahteva tudi možnost kompletnega prenosa podatkov z ene platforme na drugo, denimo z Myspaca na Google+.
Največ pozornosti pa je pritegnila zahteva komisije in Albrechta po spremembi načina soglašanja uporabnika s tem, da se njegove podatke zbira in posreduje naprej. Predlagata namreč, da bi bilo zbiranje podatkov prepovedano, dokler ne bi uporabnik izrecno in na jasno označeni spletni povezavi s tem soglašal sam. Zdaj je namreč običajno, da je polje s strinjanjem avtomatično odkljukano ali pa je soglasje skrito med več strani dolge splošne pogoje uporabe, tako da se uporabniki pogosto niti ne zavedajo, da o njih zbirajo podatke. »Uporabniki morajo biti obveščeni o tem, kaj se dogaja s podatki o njih. In morajo imeti možnost, da se zavestno odločijo za pristanek, da podjetja podatke o njih zbirajo, obdelujejo in posredujejo naprej – oziroma možnost, da to zavrnejo,« pravi Albrecht.
Predlogi Albrechta so za zdaj samo to – predlogi, vendar sprožajo zaskrbljenost spletnih podjetij. Navsezadnje prihajajo iz evropskega parlamenta, ki je lani odmevno zrušil predlog sporazuma ACTA. Razlog za zaskrbljenost je v dobršni meri finančne narave.
Facebook, na primer, je v letu 2011 ustvaril 83 odstotkov vsega dobička z oglaševanjem. In to predvsem s ciljnim oglaševanjem, tako da naročniki oglasov z njimi dosežejo le točno določene skupine uporabnikov, kar je mogoče na podlagi zbiranja in posredovanja podatkov, ki jih uporabnik o sebi vnese v družabno omrežje ali med uporabo kakšne druge spletne storitve.
Zagovorniki čim večjih pravic do zasebnosti v ZDA ocenjujejo, da lahko en uporabnik s klikanjem na takšne oglase družabnemu omrežju ali portalu kakšne druge vrste na leto prinese deset dolarjev. Če bi morali uporabniki posebej izraziti soglasje z zbiranjem podatkov o njih, pa je mogoče pričakovati, da se jih veliko za to ne bi odločilo, kar bi se posledično poznalo pri prihodkih podjetij.
Potencialno zelo ostre kazni
Evropski poslanci bodo o novi zakonodaji o zaščiti pravic posameznika pri uporabi njegovih podatkov in njihovem svobodnem pretoku glasovali predvidoma aprila. Erika Mann, vodja Facebooka v Bruslju, je dejala: »Bojimo se, da nekateri vidiki niso v prid cvetočemu enotnemu evropskemu digitalnemu trgu in ne ustrezajo dejanskemu stanju inovacij na internetu.« Ameriška vlada opozarja, da bi nova pravila zavrla razvoj in posledično pomenila manj delovnih mest.
Težava za našteta in tudi številna druga podjetja, ki se znašajo na podatke s spleta, pa so tudi predvidene kazni. Tako komisija kot Albrecht predlagata, da kazen za podjetje, ki namerno krši zakonodajo, znaša do dva odstotka njegovega globalnega letnega prihodka. Za primer: Googlovi prihodki so lani znašali več kot 26 milijard dolarjev. Dva odstotka bi torej pomenila dobre pol milijarde ameriških zelencev, pri čemer je doslej najvišja kazen znašala 100.000 dolarjev. Toliko je od Googla iztožila francoska agencija za varovanje osebnih podatkov, ker je brez dovoljenja snemal javna mesta za potrebe storitve pogleda ulic na Googlu Zemlja. ba, agencije
