Kariera Maruše Krese, ki se je rodila 1947, je bila bogata, v njej pa je izdala tako prozna dela kot številne pesniške zbirke. Decembra je izšlo njeno dvanajsto knjižno delo – romaneskni prvenec z naslovom »Da me je strah?«, v katerem je na podlagi družinske zgodbe tematizirala viharni vojni in povojni čas v nekdanji Jugoslaviji.
100 najvplivnejših žensk v Evropi
Pred dvema desetletjema se je preselila v Berlin, kjer je delala. Za humanitarno delovanje in posredništvo med vojno v Bosni in Hercegovini jo je nemški predsednik nagradil z zlatim križcem, avtorice evropskega projekta Ženske z vizijo pa so jo uvrstile med 100 najvplivnejših žensk v Evropi.
Šele nedavno se je vrnila v Slovenijo, pred tem je vrsto let živela v Berlinu in Gradcu. Veljala je za žensko nemirnega duha, ves čas je bila na poti ter kot humanitarna delavka in novinarka obiskovala vojna območja. S sestro, fotografinjo Meto Krese, je bila še posebej dejavna v obleganem Sarajevu.
Svoje izkušnje je opisala v knjigi kratkih zgodb Vse moje vojne, ki ji je sledila s fabulo nagrajena kratkoprozna zbirka Vsi moji Božiči. Knjigi sta izšli pri Mladinski knjigi. Prej so njena dela izhajala pri nemških založbah, pesniške zbirke, izdane v slovenskem jeziku, pa so izšle pri avstrijski založbi Drava.
Le kdo je ta oseba?
Maruša Krese je svoje prispevke objavljala v revijah in časopisih Die Zeit, Berliner Zeitung, TAZ, Lettre International, Manuskripte in drugod, napisala je tudi okoli deset radijskih iger in ustvarila vrsto dokumentarno-umetniških oddaj za nemški in avstrijski radio.
Poročena je bila s pesnikom Tomažem Šalamunom, ki ji je posvetil pesniško zbirko Romanje za Marušo.
V prvi izdani zbirki kratke proze Vsi moji božiči je zapisala: »Edina veja umetnosti, ki je nisem nikoli razumela, je bila poezija in zato sem se najbrž poročila s pesnikom, ampak takrat se mi še sanjalo ni, da tako postaneš javna lastnina, da se pravzaprav vsaka tvoja bolečina, tvoj smeh in tvoja skrivnost na papirju zložijo in se ti odtujijo. Le kdo je ta oseba, se sprašuješ, ko prebiraš o njej črno na belem.«
Boris A. Novak: Maruša Krese je izžarevala svetlobo
V slovenskih medijih je odjeknila vest, da je 66. letu starosti umrla pesnica, pisateljica, novinarka, psihoterapevtka in humanitarna delavka Maruša Krese. Njen dolgoletni kolega, pesnik Boris A. Novak se je spominja kot izjemno lepe, vilinske osebe, ki je izžarevala svetlobo.
Novak je Kresetovo poznal od študentskih let. Za STA je dejal, da je bila "izjemno lepa, vilinska, izžarevala je svetlobo in je bila do nas mlajših pesnikov izjemno odprta in prijateljska". Sodelovala sta v okviru revije Mlada pota, ki so jo koncipirali v skladu s tedanjo avantgardistično poetiko. V publikaciji je Maruša Krese med drugim objavila "izjemno poetično besedilo, odlomek iz romana Za Tomaža in Ano, ki je bil zastavljen kot neke vrste sanjski dnevnik potovanj po Ameriki in utopičnih deželah umetnosti in lepote".
Pozneje sta Kresetova in Novak sodelovala predvsem v času vojn v nekdanji Jugoslaviji, ko sta organizirala humanitarno pomoč za begunce in za pisatelje iz obleganega Sarajeva. "Ob tem je Maruša izkazala neverjeten pogum in požrtvovalnost. Spominjam se pogovora, ki sva ga imela spomladi leta 1993, ko se je odpravljala v Sarajevo, tik po hudi operaciji, ko rana še ni bila zaceljena. Zato sem ji svetoval, naj počaka, dokler ne okreva. Ampak Maruša kot Maruša je šla takoj v Sarajevo in tam razdeljevala eno izmed najbolj pomembnih in največjih humanitarnih pomoči," se je spomnil Novak.
Dodal je, da sta se s Kresetovo tekom let veliko pogovarjala in da mu bodo ti pogovori "ostali v najlepšem spominu, zaznamovanem z globoko izgubo".
Sodelovala tudi z Nelo Malečkar
Kresetova je bila dejavna na več področjih. Med drugim je svoje izkušnje opisala v knjigi kratkih zgodb Vse moje vojne, ki je sledila s fabulo nagrajeni kratkoprozni zbirki Vsi moji božiči. Obe sta izšli pri Mladinski knjigi. Prav nagrajena zbirka Vsi moji božiči pa je povezala Kresetovo z urednico založbe Nelo Malečkar.
"Po dolgoletnem nomadstvu, ki je bilo tudi literarno, se je prav s to knjigo uspešno vrnila v slovenski literarni prostor. To ji je pomenilo zelo veliko - domišljam si, da se je zaradi svojih knjig, ki so začele izhajati tudi v Sloveniji, počutila v svoji domovini malo bolj doma," je za STA povedala Malečkarjeva.
Dodala je, da bo Kresetovo zelo pogrešala, predvsem dolge skupne kave, ob katerih ji je pripovedovala o svojih potovanjih in načrtih, ki jih mora še uresničiti. "Sveta ni le opazovala in opisovala s sočutnostjo in senzibilnostjo, z angažiranostjo ga je želela spremeniti na boljše," je dodala Malečkarjeva.
