Gladovna stavka se bo nadaljevala tako dolgo, dokler ne bomo našli rešitve, pove Khan Adalat. Skupaj s še štiridesetimi somišljeniki že dobra dva tedna bivakira na žimnicah v mrzli votivni cerkvi na Dunaju. V zadnjih nekaj dneh je nekoliko lažje, saj jim mraz lajšajo električni grelci, ki po drugi strani redno preobremenijo električno omrežje cerkve in varovalke.
Kakšna bi bila konkretna rešitev, ki bi končala zavračanje hrane, Khan Adalat, ki deluje kot neke vrste tiskovni predstavnik stavkajočih, v petek ni povedal. Znano pa je, da se protest, ki traja že od konca novembra in se je sprva odvijal v parku pred cerkvijo, usmerja proti položaju beguncev v Avstriji. Prva in najbolj pomembna zahteva gladovno stavkajočih je, da bi smeli ostati v Avstriji in tam delati ter da bi se spremenile razmere v begunskih centrih, predvsem v Traiskirchenu.
Prstnih odtisov ne bodo zbrisali
Že po četrtkovem srečanju z avstrijsko ministrico za notranje zadeve Johanno Mikl Leitner so Adalat in drugi protestniki opozorili na seznam zahtev. Ta vsebuje temeljito reformo zakonodaje, ki ureja položaj beguncev, in zahtevo, da smejo vsi gladovno stavkajoči begunci ostati v državi, čeprav nekateri že imajo v rokah odločbo o tem, da jo morajo zapustiti.
Protestniki zahtevajo človeka vredno življenje v Avstriji ali pa, da se izbrišejo njihovi prstni odtisi iz sistema Eurodac, kar bi jim omogočilo, da za azil zaprosijo še v kateri drugi državi Evropske unije. Da vsaj te zadnje zahteve ni mogoče izpolniti oziroma tega ne more storiti Avstrija, razumejo tako begunci kot tudi njihovi podporniki. Ti v glavnem prihajajo iz organizacije Platforme družine in prijatelji proti izgonu v sodelovanju z Amnesty, SOS Mitmensch pa tudi s trockistično Socialistično levičarsko stranko SLP. Slednja se je že leta 2010 uspešno borila proti izgonu Ousmaneja C., študentskega vodje iz Gvineje. Protest na Dunaju je hkrati povezan z mednarodnimi protesti s področja boja za pravice beguncev.
Ministrica: Reforme ne bo
Ministrica za notranje zadeve Johanna Mikl Leitner je že pred novim letom dejala, da vlada ne bo reformirala begunske zakonodaje, hkrati pa je poudarila, da je protestnikom ponudila, naj preverijo, kakšne so resnično razmere v begunskih centrih. Opozorila jih je, naj bolj izkoristijo možnost sezonskega dela, ki jim jo zdaj ponuja avstrijska zakonodaja. Ob tem je ministrica poudarila, da Avstrija v nasprotju z nekaterimi drugimi evropskimi državami, na primer z Nemčijo, precej hitro omogoči vsaj delen dostop do trga dela. Tako se v Avstriji že po treh mesecih bivanja begunci lahko zaposlijo pri sezonskih delih, v Nemčiji je to mogoče šele po letu dni.
Mikl-Leitnerjeva je hkrati branila postopanje policije, ki je 28. decembra podrla šotore v parku pred votivno cerkvijo, v katerih so od konca novembra kampirali begunci in njihovi podporniki. Konec novembra so se namreč begunci iz begunskega centra Traiskirchen peš podali na pot do Dunaja in postavili šotore v parku pred votivno cerkvijo. Ko je policija podrla kamp, so se preselili v cerkev in začeli gladovno stavko.
