Granit iz Slovenske Bistrice vsaj za zdaj ne bo delil usode hčerinske družbe Gradbeništvo, ki je konec novembra skupaj s 160 zaposlenimi končala v stečaju. Njegov direktor in eden največjih lastnikov Peter Kosi je na sodišče podal predlog za začetek prisilne poravnave.
»Načrt finančnega prestrukturiranja predvideva popolnoma drugačno strukturo doseganja prihodkov. Družba bo temeljno poslovanje osnovala na preostalih dejavnostih, gradbena dejavnost pa se bo gradila počasi, v odvisnosti od razmer in možnosti, da sami obvladujemo celoten proces dela, vključno z denarnim tokom,« je Kosi pojasnjeval upnikom in sodišču. Na Gradbeništvo so sicer v začetku letošnjega leta prenesli področje visokih gradenj, na Granitu pa je ostal kamnolom v Poljčanah, trgovina na veliko in malo ter kovinarska dejavnost...
Kolikšen odpis terjatev v Granitu predlagajo nezavarovanim upnikom, Kosi včeraj še ni hotel razkriti. Po zakonu pa jih morajo poplačati najmanj 50-odstotno in najkasneje v štirih letih. Konec lanskega leta je imela sicer družba okoli 19 milijonov evrov finančnih obveznosti, v večini do banke NKBM, in še 12,5 milijona evrov obveznosti do dobaviteljev in drugih poslovnih partnerjev. Ali in za koliko so se dolgovi letos povečali, ni znano, ima pa Granit že od konca oktobra blokirana oba računa. Kosi opozarja, da je likvidnost tudi glavni razlog za insolventnost družbe, saj ne morejo poravnavati obveznosti do države in zaposlenih.
Družbo pesti velika zaloga zgrajenih, vendar neprodanih nepremičnin, za katere so se bili prisiljeni kratkoročno zadolževati. V Poljčanah, Ormožu, Oplotnici in Slovenski Bistrici je neprodanih 20 od 48 stanovanj, kupca pa išče tudi tretjina od 15 vrstnih hiš v Ormožu in Slovenski Bistrici. Za brezizhoden položaj je po Kosijevih besedah poskrbela tudi NKBM, ki jim ni želela odobriti nujno potrebnega posojila. Septembra so zaprosili za milijon evrov, s katerim bi poplačali Durs in delavce. »V letu 2012 se je denarni tok zmanjšal za 14 milijonov evrov,« je navedel Kosi in dodal, da so v gotovini dobili le osem milijonov evrov, preostalo so bile kompenzacije in direktna plačila.
Kosi je, tako kot številni pred njim, okrcal tudi kaotične razmere na slovenskem trgu. »Pomanjkanje dela je povzročilo razmah 'goljufivih' vlagateljev, ki so izkoristili poslovno priložnost in vlagali brez finančnega pokritja ter z vnaprejšnjim namenom, da del ne plačajo. Podjetja, ki so na tak način prišla do premoženja, danes ne obstajajo več, so v stečajih, prodana v tujino, brez likvidnih sredstev in premoženja... Iz tega razloga smo v zadnjih treh letih izvedli za več kot tri milijone evrov oslabitev,« je bil iskren.
