Čeprav je konzorcij lastnikov Mercatorja, ki ima skupaj v lasti 53,18 odstotka delnic, včeraj z upravo družbe sklenil sporazum o sodelovanju v postopku prodaje, bi ga lahko tokrat ustavili prav v Pivovarni Laško.
Če so si namreč Laščani še lani od vseh lastnikov najbolj prizadevali za prodajo Mercatorja, jim bodo to morda tokrat preprečile kar banke upnice, natančneje NLB in Hypo. Ti sta Laščanom po naših informacijah predlagali, naj zaradi spremenjenih razmer na trgu in poslabšanja poslovanja Mercatorja, ki jim otežujejo možnost za visoko kupnino, raje razmislijo o prenosu pijačarske industrije na novo podjetje in njeni prodaji tujemu kupcu. Teh po podatkih iz bančnih virov v morebitnem postopku prodaje ne bi manjkalo. Laščani bi lahko po ocenah istih virov za združeno industrijo pijač iztržili tudi do desetkratnik dobička od poslovanja pred amortizacijo (EBITDA), ki bo letos znašal okoli 40 milijonov evrov. To pa bi v teoriji lahko pomenilo, da bi lahko Laščani z denarjem od prodaje pijačarske industrije odplačali večino od 470 milijonov evrov obveznosti do bank.
Da scenarija, ki bi Pivovarno Laško preoblikoval v finančni holding, katerega ključna naložba bi bila četrtina delnic Mercatorja, ne gre izključiti, je med vrsticami razbrati tudi iz nedavnega intervjuja generalnega direktorja pivovarne Dušana Zorka za Večer. V njem je namreč poudaril, da se bo morala Skupina Laško organizirati kot enovito podjetje. V istem intervjuju je Zorko poudaril, da »bo treba v dogovoru z novo upravo NLB določiti vrstni red prodaje naložb« in da »je naš predlog še vedno, da se najprej proda Mercator«.
Končna odločitev o usodi pijačarske industrije bo imela ključni vpliv tudi na dinamiko prodaje Mercatorja. Včeraj se je s podpisom sporazuma med konzorcijem lastnikov in upravo, ki jo vodi Toni Balažič, uradno začela znova. Kaj natančno predvideva dogovor in katere podatke bo moral kupcem razkriti Balažič, ki ga v bankah dojemajo kot precej bolj kooperativnega od predhodnika Žige Debeljaka (ta podobnega dokumenta ni želel podpisati), ni znano. Določila sporazuma namreč veljajo za poslovno skrivnost. Pobudo v postopku bo zdaj prevzel svetovalec ING, ki bo potencialne kupce z javnim vabilom skušal prepričati o oddaji nezavezujočih ponudb. Izbrani kandidati bodo nato v podpis dobili nov sporazum, v katerem bodo dorekli podrobnosti o obsegu skrbnega pregleda. Med potencialnimi kupci, ki naj bi jih v tokratnem postopku po oceni bank morala pomagati iskati tudi uprava, naj bi bil še vedno tudi hrvaški Agrokor.
