Odbor izvršnih direktorjev Mednarodnega denarnega sklada (IMF) je včeraj objavil poročilo o Sloveniji, ki ga je institucija oblikovala na podlagi ugotovitev septembrskega obiska. Misija IMF se je tako v času svojega obiska srečala s predstavniki Banke Slovenije in bančnega sektorja ter vlade in Državnega zbora, pogovarjali pa so se tudi s predstavniki sindikatov ter drugih institucij tako iz poslovnega kot tudi iz akademskega sveta. Na osnovi pogovorov in predstavitev slovenskih politik za zagotavljanje gospodarske stabilnosti in rasti predstavljajo našo gospodarsko sliko in izpostavljajo ključne težave, med katerimi zasedajo pomembno mesto težave slovenskega bančnega sistema.
Prepočasno uveljavljanje strukturnih reform
Osrednji operativni organ IMF je poudaril, da trenutni trn v peti slovenskega gospodarstva predstavljajo zlasti tako imenovane negativne recesijske zanke, ko težave na določenih področjih poglabljajo probleme na drugih. Poglavitne težave, s katerimi se spopada Slovenija, tako nastopajo zaradi razdolževanja močno prizadetih bank in finančnih težav prezadolženih podjetij, razmere pa še zaostruje strukturno pomanjkljivo poslovno in institucionalno okolje, ranljiv finančni sektor ter nezadostna domača potrošnja in upadanje povpraševanja iz tujine. Zaradi naštetega IMF poziva k takojšnjemu, še odločnejšemu ukrepanju za spopadanje s temi težavami. IMF pozdravlja tudi napredek pri konsolidaciji javnih financ in trenutno strategijo, ki daje poudarek znižanju javne porabe, krepitvi zaupanja mednarodnih kapitalskih trgih in prizadevanjem po uravnoteženem proračunu do leta 2015, ocenjuje za ustrezno. Skladno s tem pozivajo tudi k vnosu fiskalnega pravila v ustavo in k boljšemu srednjeročnemu proračunskemu načrtovanju. Obenem si želijo tudi hitre uveljavitve načrtov za celovite, ambiciozne strukturne reforme, saj so te ključne za vzpostavitev makroekonomske in finančne stabilnosti ter spodbujanje konkurenčnosti in zagon gospodarskega okrevanja.
Slaba banka pomembna za sanacijo posojil
Pri tem je prvi korak v pravo smer vsekakor reforma pokojninskega sistema in trga dela, pri čemer pozdravljajo tudi usklajevanje reform s socialnimi partnerji. Čeprav so naštete reforme bistvene tako za zagotavljanje vzdržnosti javnih financ kot izboljšanje gospodarske konkurenčnosti, pa je pri tem potrebna še večja odločnost, zlasti pri krepitvi konkurenčnosti pa izpostavljajo tudi pomen privabljanja tujih investicij. Sicer pa po njihovem mnenju pomembno vlogo v koreniti strukturni reformi igra tudi slaba banka, ki naj bi ob pravočasni vzpostavitvi ustrezno naslavljala težavo rastočih slabih posojil. Ob tem bodo banke v državnem lastništvu po vsej verjetnosti potrebovale dodaten kapital, visoko zadolžena pa so tudi številna podjetja. Zato odbor oblasti poziva k odločnemu prestrukturiranju, dokapitalizaciji in nazadnje privatizaciji bank in večjih podjetij, kar bo obenem izboljšalo učinkovitost upravljanja. Pri tem izpostavljajo zlasti pomen krepitve nadzornih in regulatornih mehanizmov ter izboljšave orodij za upravljanje kriznih dogodkov.
