Danes se izteče rok, do katerega bi Slovenija morala Grecu, skupini držav proti korupciji pri Svetu Evrope, poročati o izvedenih ukrepih na področju zakonov, ki urejujejo stranke in njihovo financiranje. Medtem ko ni jasno, ali bo ministrstvo za notranje zadeve kot skrbnik tega zakonskega področja poročilo sploh poslalo, pa ob izteku roka zanesljivo ne bo popravkov luknjaste pravne ureditve. Ta je, kot že vrsto let opozarjajo številne mednarodne in domače organizacije, nujno potrebna prenove.
Sveže opozorilo zdaj prihaja še od društva Integriteta. V društvu, ki je partner največje mednarodne organizacije za boj proti korupciji Transparency International, so namreč včeraj predstavili tako imenovani policy paper, v katerem so vladi poleg izčrpnih pojasnil obstoječih pomanjkljivosti podali tudi osemnajst konkretnih priporočil. »V Sloveniji v praksi zaznavamo, da so stranke prostor izjemnega tveganja za politično korupcijo, nasprotje interesov, klientelizem in nepotizem,« nam je razloge za pripravo dokumenta pojasnil generalni sekretar društva Integriteta Vid Doria.
Tudi siceršnjih opozoril, ki vsa po vrsti pozivajo k nujnosti ukrepanja na tem področju, kar ne zmanjka. Slovenija, kot navajajo avtorji policy paper, ne spoštuje konvencije Združenih narodov proti korupciji (Uncac), ki smo jo ratificirali februarja 2008. Ta nam med drugim nalaga izboljšavo preglednosti financiranja kandidatov za volitve za javne funkcije ter političnih strank. Poleg tega je tu nespoštovanje opozoril Greca, pa tudi »domačih« komisije za preprečevanje korupcije in računskega sodišča.
Bistvo vseh opozoril in priporočil je politične stranke (zakonsko) spodbuditi, da svoje delo opravljajo bolj odgovorno in na transparenten način. »S tem bi povečali stopnjo politične kulture, državljanom bi se povrnila vera in zaupanje v demokratični sistem in pravno državo,« pojasnjujejo v društvu Integriteta. A za zdaj nič ne kaže na morebitno hitro uveljavitev sprememb zakona o političnih strankah ali pa zakona o volilni in referendumski kampanji. Oba predstavljata zakonsko podlago sedanjemu precej kaotičnemu in »sivemu« področju financiranja političnih strank.
Slovenija bi morala do konca novembra, kot ji je naložila skupina Greco, pripraviti ustrezen zakonodajni okvir in implementirati vsa priporočila. Tega, kot je sklepati, (pravočasno) ne bo storila. Še več: »Lahko bi rekli, da ni implementirala nobenega priporočila, saj so bile spremembe zakonodaje na tem področju umaknjene iz medresorskega usklajevanja in so ponovno v pripravi.« Z ministrstva za notranje zadeve so nam sporočili le, da je »zakon o financiranju političnih strank v koalicijskem usklajevanju«, medtem ko v vsaj treh od petih koalicijskih partneric včeraj tega predloga zakona (še) niso prejeli. Na ministrstvu nam prav tako niso odgovorili na vprašanja o vsebini predloga, kdaj predvidoma naj bi spremembe stopile v veljavo in ali so v njih upoštevali pripombe Greca.
»S priporočili želimo med drugim doseči, da bi nas ministrstvo za notranje zadeve povabilo k sodelovanju pri pisanju zakona,« nam je pojasnila predsednica društva Integriteta Simona Habič. Dodala je, da v društvu z glasnimi opozorili o skorajšnjem izteku Grecovega roka vladi nikakor ne želijo prižgati zelene luči, da bi novelo zakona sprejemala po skrajšanem postopku, znotraj katerega ni mogoče opraviti splošne razprave. Sicer je bil na včerajšnjo predstavitev dokumenta vabljen tudi notranji minister Vinko Gorenak, a ga tja ni bilo. »Minister za odsotnost ni podal nobenega razloga, na dodatno prošnjo, naj z ministrstva pošljejo drugega udeleženca oziroma predstavnika, pa so odvrnili, da ga žal ne morejo zagotoviti. Prav tako brez razloga,« je še dodal Doria.
