Evropska komisija je reformni načrt španskih bank dokončno potrdila včeraj in s tem odprla vrata enemu najbolj zajetnih in daljnosežnih prestrukturiranj bančnega sistema od začetka evropske bančne krize v sredini leta 2007. Španske oblasti so bile sicer primorane nacionalizirati štiri prizadete posojilodajalce, Bankio, NCG Banco, Catalunya Banc in Banco de Valencia, potem ko je svetovni finančni zlom bliskovito končal desetletje trajajoče napihovanje španskega nepremičninskega balona, padanje bančnih domin pa je kritično ogrozilo likvidnost omenjenih bank.
Evropski načrt tako predvideva, da bo Banco de Valencia prevzela ena najbolje stoječih španskih bančnih skupin Caixabank. Preostale tri banke bodo medtem v obdobju naslednjih petih let primorane v več kot 60-odstotno krčenje bilančne vsote in prepolovitev števila poslovalnic, sicer se jim obeta likvidacija. Največja udeleženka v načrtu Bankia, ki je nastala leta 2010 z združitvijo sedmih hranilnic, bo tako svojo poslovno mrežo oklestila za okoli 1100 poslovalnic oziroma 40 odstotkov, pri čemer bo na cesti pristalo več kot 6000 zaposlenih. Banka sicer v prihodnjem letu načrtuje vrnitev k dobičkonosnosti, pri čemer se nadejajo tudi sodelovanja lastnikov hibridnega dolga. Ti naj bi z odpisi ob menjavi obvezniških z delniškimi papirji prispevali do 4,8 milijarde evrov k bančni dokapitalizaciji. Skupne izgube lastnikov hibridnih in podrejenih bančnih obveznic naj bi sicer po ocenah evropske komisije dosegle okoli deset milijard evrov.
Opisani reformni načrt najverjetneje pomeni tudi zeleno luč za prvo, skoraj 40 milijard evrov težko finančno injekcijo španskemu bančnemu sistemu, pri čemer je država skladno z dogovorom skupno upravičena do 100 milijard. Obenem načrt prinaša upanje, da se bo država vendarle izkopala iz paralizirajoče krize, zaradi katere je bila tudi sama tik pred prošnjo za evropsko pomoč.
Takšen scenarij bi evrski projekt nedvomno zamajal bistveno bolj kot primerljivo »neznatne« tegobe periferne Grčije, zato so se želele evropske in španske oblasti temu na vsak način izogniti. Prav zato se je zavezala tudi strogemu nadzoru prestrukturiranja španskih bank z namenom zagotavljanja minimalne potrošnje davkoplačevalskega denarja in preprečevanja vrnitve k nevzdržnim poslovnim praksam. Odločitev glede preostalih španskih bank s kapitalskimi primanjkljaji pa so predstavniki evropske komisije napovedali za 20. december.
