Najpogosteje uporabljana zdravila pogosto škodujejo prebavilom

Kar nekaj zdravil deluje na sluznico tako, da se neželenemu učinku ne moremo izogniti niti, če uporabimo tablete ali kapsule z oblogo, odporno proti želodčni kislini, ali če jemljemo zdravilo po obroku. Nina Pisk, mag. farm., iz Sekcije farmacevtov javnih lekarn pri Slovenskem farmacevtskem društvu je povedala, da moramo biti pri uživanju zdravil, sploh če jih jemljemo več, previdni in o morebitnih težavah obvestiti farmacevta in zdravnika. Najpomembneje pa je, da sami ne opuščamo zdravil ali zmanjšujemo odmerkov, sploh če jih uporabljamo za obvladovanje resnejših bolezni.

Prebavne, zlasti želodčne težave so pogoste težave, zaradi katerih se bolniki oglasijo v lekarni po nasvet. Vzrok temu je lahko tudi jemanje zdravil, zato je pomembno, da poznajo zdravila, ki jih uporabljajo. Najbolje je, da imajo izdelano osebno kartico zdravil z vsemi zdravili in tudi odmerki zdravil. Tako lekarniški farmacevt tudi laže prepozna morebitne vzroke za prebavne težave, oceni resnost težav in ob resnejših znakih priporoči obisk zdravnika.

Zaradi vedno širše uporabe, zlasti nesteroidnih protivnetnih zdravil (za lajšanje bolečine in vnetja) in acetilsalicilne kisline, naraščata tako število kot resnost zapletov v prebavilih, ki se povezujejo z uporabo teh zdravil. Med želodcu »nevarna« sodijo omenjena tudi zato, ker so najpogosteje uporabljana zdravila v svetu in tudi v Sloveniji. Uporabljamo jih tako na zdravniški recept kot pri samozdravljenju. Neželene učinke na sluznico prebavil imajo tudi nekatera druga zdravila, denimo kortikosterodi (ti povzročajo neželene učinke na sluznico prebavil zlasti v kombinaciji z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili), bisfosfonati (skupina zdravil za zdravljenje osteoporoze), nekatera zdravila za preprečevanje nastanka krvnih strdkov in za zdravljenje rakavih obolenj.

Zdravila povzročajo neželene učinke na sluznico prebavil po več različnih, med seboj neodvisnih mehanizmih. Običajno so te učinkovine po naravi kisline in povzročijo poškodbo sluznice že z neposrednim vplivom na celice sluznice. Za preprečitev draženja so ta zdravila obdana z oblogo, odporno proti želodčni kislini (tako imenovana gastrorezistentna obloga na tabletah, kapsulah), ki onemogoči stik učinkovine z zgornjim delom prebavnega trakta. Taka zdravila je treba zaužiti cela in ne drobiti ali lomiti tablet oziroma odpirati kapsul. Pogosto je pomembnejši posredni, sistemski učinek, ki je posledica zaviranja nastanka obrambnih dejavnikov, ki so pomembni za zaščito sluznice. Na primer nesteroidna protivnetna zdravila in acetilsalicilna kislina v želodcu zmanjšajo vlogo naravne obrambe na več načinov: zavirajo nastanek prostaglandinov E, zmanjšajo količino zaščitne želodčne sluzi ter bikarbonatov. Tako je sluznica bolj izpostavljena škodljivim vplivom želodčne kisline in pepsina, zmanjša se tudi prekrvavitev sluznice. Možnost krvavitev povzročijo tudi po drugih mehanizmih. Pomembnejši in nevarnejši je posredni, zato se neželenemu učinku teh zdravil ne moremo izogniti niti z uporabo farmacevtskih oblik (tablet, kapsul) z oblogo, odporno proti želodčni kislini ali v obliki svečk.

Jemanje zdravila po obroku nekoliko zmanjša neposredni škodljiv vpliv zdravil na sluznico, ne more pa preprečiti nevarnejšega, prej opisanega posrednega učinka.

Določene vrste hrane, neustrezno pripravljena hrana ter nepravilno hranjenje (hitro uživanje hrane, neredne prehranjevalne navade) so pomemben zunanji agresivni dejavnik za razvoj težav v prebavilih. Poleg tega škodljivo vpliva tudi stresno življenje, kajenje in prekomerno uživanje alkohola. Ti dejavniki lahko še dodatno povečajo težave, ki nastopijo zaradi neželenega delovanja zdravil.

Ugotovljeno je, da je večina neželenih učinkov zdravil, tudi teh s škodljivim delovanjem na sluznico prebavil, kljub vsemu blažjih in ne potrebuje bolnišnične obravnave. Pri veliki večini bolnikov zadošča že opustitev zdravila ali zamenjava z drugim, ki ima manjši vpliv na sluznico prebavil. Pomembno pa je, da bolniki sami ne opuščajo uporabe zdravil ali zmanjšujejo odmerkov zdravil, sploh za zdravljenje resnih bolezni, denimo srčno-žilnih.

Med dejavnike tveganja sodijo predhodne težave v prebavilih, sočasno jemanje več zdravil, zlasti zdravil s škodljivim delovanjem na sluznico prebavil, uporaba visokih odmerkov zdravil s škodljivim delovanjem na sluznico prebavil, starost, večja od 60 oziroma 65 let, in okužba z bakterijo Helicobacter pylori. Kot že omenjeno, lahko uživanje alkohola in kajenje cigaret dodatno poslabša resnost zapleta, saj poveča nevarnost za krvavitve iz prebavil. V nekaterih primerih je smiselna tudi preventivna oziroma sočasna uporaba zdravil, ki zmanjšajo izločanje želodčne kisline. Ta lahko preprečijo neželeno delovanje zdravil na sluznico želodca in dvanajstnika.